Prepoved poplačila bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči
Predlagam Vladi Republike Slovenije, da ustrezno spremeni zakonodajo, s katero naj se onemogoči poplačilo bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči.
Po sedanji ureditvi lahko banke iz sredstev enkratne denarne socialne pomoči trgajo bančne stroške izvršbe. Ker pa je tako enkratna denarna socialna pomoč porabljena neupravičeno, prejemnik te pomoči 14 mesecev ne sme zaprositi za ponovno pomoč.
Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. (2. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. (4. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana. (5. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010)
Članek: Banka za ugotovitev, da izvršba ni mogoča, zaračuna 30 evrov
260 evrov socialne pomoči je znesek, s katerim se mora marsikdo prebiti skozi mesec. Po zakonu je ta znesek nedotakljiv in nanj ni mogoče izvesti izvršbe. Banke pa lahko kljub temu posežejo tudi v ta, za številne edina sredstva za preživetje.
Marko, prejemnik denarne socialne pomoči, ni plačal položnice za vodo, ker mu je preprosto zmanjkalo denarja. Zato mu vodovodno podjetje pošlje opomin. Ker ne plača niti tega, vodovodno podjetje na sodišču vloži predlog za izvršbo. Upnik je upravičen do zneska s položnice, zato sodišče izda sklep o izvršbi in ga pošlje banki, pri kateri ima Marko odprt račun. Banka ob vpogledu na transakcijski račun ugotovi, da izvršba ni mogoča, saj dolžnik prejema le socialno pomoč in nima drugih dohodkov, zakon pa določa, da so socialna pomoč, starševski in otroški dodatek ter podobni socialni transferji izvzeti iz izvršb. Upnik, vodovodno podjetje, torej z Markovega računa ne more biti poplačan. Za ugotovitev, da ne more biti poplačan, pa banka zaračuna 30 evrov in jih brez težav trga z Markovega bančnega računa. Poleg vode Marko ni zmogel plačati tudi položnice za elektriko in plin, to pomeni tri neizvršljive izvršbe. In trikrat 30 evrov, ki mu jih zaračuna banka.
http://www.rtvslo.si/slovenija/banka-za-ugotovitev-da-izvrsba-ni-mogoc...
anekdota +1
Da banka zaračuna svoje storitve (tudi vpogled prejemnikom socialnega posojila) zame ni sporno. Je pa sporna višina zaračunavanja, znesek 30 € za vpogled je oderuški.
Po moje bi bilo prav, da bi bil prosilec den soc. pomoči vsaj toliko pošten, da ne bi imel nečistih in neplačanih računov. Itak inajo taki osebki mnogo stvari brezplačnih, tako, da jim redna soc podpora ostane glih za luksuz - ni jim treba plačat dodatnega zdr. zavarovanja, ni jim treba plačat članarine v knjižnici, izrdeno soc. podporo dobi za vsak drek, ki jo napiše v vlogi (za osebno higieno, za ozimnico, za kurjavo, za elektriko, za plenice...), tako da enemu poštenemu delavcu z min. plačo pol toliko ne ostane za luksuz kot pa enemu, ki živi na soc. podporah. >Podporo po novem si pa lahko privošči samo tisti, ki nikoli v življenju ni nič prišparal, ampak zmeraj vse zagonil (ker bodo po smrti otroke še iz lastne bajte ven vrgli).
Aja, sedaj se je pa še levi Mesec spomnil, da bi jim bilo trega nepoštenjakarjem še dolgove odpisat.
Takih "osebkov" je verjetno več deset tistoč. Prav gotovo mnogim socialna podpora ne predstavlja luksuza, kot opisujete., zato vaše posploševanje ni na mestu, saj s tem delate mnogim krivico, četudi za nekatere drži kar ste napisali.
Dokler zadeve razumemo črno-belo (prav-narobe), bomo vedno komu delali krivico, zato se zdi smiselno, da se individualni primer tretira individualno, kar je seveda težko, saj država nima zaposlenih tako veliko ljudi, da bi vsakega konstantno kontrolirali v tem ali je dejansko vsak mesec upravičen do vseh socialnih prejemkov in ali je morda v nekem mesecu slučajno kje zaslužil.
Tisti, ki revščine niso izkusili in so sami nezadovoljni, se neredko spravljajo na druge, češ ker so deležni državne "podpore" oz. davkoplačevalskega denarja, med tem ko oni zanje delajo, pozabljajoč, da so med njimi morda ljudje, ki so že veliko delali, a kljub temu ostali brez dela oz. so se jim pripetile različne življenjske okoliščine in so ostali brez prihodkov.
Zdi se, da mnogi, ki delo imajo in plačujejo davke ne želijo, da bi bili "socialna" država pozabljajoč, da se situacija lahko spremeni čez noč in tudi oni sami ostanejo brez vsega potrebni pomoči.
Dejansko, če bi se tega zares zavedali, bi kot posamezniki in družba verjetno storili mnogo več, da bi pomoči potrebnih bilo manj.
lp