Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Refundacija stroškov popravil na vozilih zaradi slabega stanja državnih cest

3471 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Država že nekaj let ne opravlja svoje naloge na področju vzdrževanja infrastrukture, konkretno cestne mreže v državi. Ko gre za ceste, ki so bolj lokalne (pa še vedno državne), je situacija še slabša, saj se za predele, odmaknjene od večjih naselij, namenja še manj denarja. Voznikom, ki smo primorani voziti po takih cestah, nastaja škoda na avtomobilih, izpostavljeni smo večjemu tveganju prometnih nesreč, zmanjšana je hitrost potovanja, povečana je obraba gum, povečana je poraba goriva. Čeprav vsi vozniki poravnamo vse svoje obveznosti do države, ki nas, mimogrede, k temu prisili, saj drugače ne moremo registrirati vozila, pa država svoje dolžnosti, to je vzdrževanja cestne mreže, ne opravlja. Vozniki prispevamo dovolj denarja, da bi bilo možno povsem solidno vzdrževati ceste, vendar se ta očitno ne porablja v te namene. Namesto tega država postavlja opozorilne table ob cestah, DRSI pa govori, da "slabše stanje vozišč pomeni nižjo stopnjo udobja in terja od voznika prilagoditev hitrosti glede na razmere na cestah" !?! Ob vsem tem se oboji zvito izognejo omembi škode, ki nastaja predvsem na podvozju vozil... Dolgotrajna uporaba tako dotrajanih cest, kot jih imamo pri nas, povzroči škodo na vozilih veliko prej, kot bi jo vožnja po urejenih in varnih cestah, krivda za to je izključno na strani lastnika infrstrukture. Ker se nevzdržno stanje vleče že leta, predlagam in zahtevam, da država povrne stroške popravil podvozja tistim voznikom, ki vsakodnevno uporabljajo ceste, ki so že več let označene z opozorilnimi tablami "slabo cestišče", saj s tako označbo vzdrževalec priznava, da je cesta ogrožujoča za vozila in voznike. Kriterij bi lahko bil recimo 3 leta, podatki o postavitvi označb morajo obstajati pri vzdrževalcih. Namreč, s tem ko država nekaterih cest ne popravi, povzroča škodo državljanom in hkrati določene skupine državljanov depriviligira napram ostalim, ki pa lahko uporabljajo dobre, varne in vzdrževane ceste in nimajo tako frekventnih stroškov popravil. Na ta način nekateri državljani državne ceste uporabljajo znižjimi stroški in večjo stopnjo varnosti, drugi pa z višjimi stroški in nižjo stopnjo varnosti, kar ustvarja neenakopravnost, ki ni zakonita in tudi ne ustavna.

16 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B ba tom 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 6. 2015

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

V okviru zadnjega sprejema rebalansa državnega proračuna, ki je izrazito varčevalno naravnan, je tudi Ministrstvo za infrastrukturo izgubilo precej finančnih sredstev potrebnih za učinkovito izvajanje investicij in vzdrževanja državnega cestnega omrežja. Stanje javnih financ v času sprejemanja državnega proračuna je bilo namreč takšno, da je narekovalo ostro varčevanje na vseh področjih porabe proračunskih sredstev, tudi na področju cestne infrastrukture.

Obnova obstoječega državnega cestnega omrežja je trenutno odvisna izključno od zagotavljanja finančnih sredstev Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Na osnovi izdelanih analiz bi na letni ravni potrebovali približno 298 mio EUR finančnih sredstev. Na ta način bi se začelo stanje državnih cest postopoma izboljševati, zagotovljena bi bila tudi boljša prometna varnost z infrastrukturnega vidika. V okviru obstoječih finančnih sredstev se trenutno izvaja predvsem sanacija najnujnejših poškodb na voziščih ter izvajanje rednega vzdrževanja cest v minimalnem obsegu, k realizaciji preostalih projektov pa se bo pristopilo takoj, ko bodo zagotovljena dodatna finančna sredstva. V zvezi s tem se v okviru Ministrstva za infrastrukturo pospešeno iščejo rešitve v smeri zagotovitve novih namenskih virov, tudi t. i. infrastrukturnega sklada, ki bi omogočil ciljno, namensko in ekonomično sanacijo nastale situacije na področju cestne infrastrukture.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo vse državne cestne odseke, ki ne zadoščajo minimalnim tehničnim standardom oziroma zakonskim določbam, označi s predpisano prometno signalizacijo, ki uporabnike cestnega omrežja opozarja na povečano nevarnost v prometu. V posameznih primerih, ko minimalni standardi niso doseženi, pa se lahko posamezen cestni odsek celo zapre za promet. Podan predlog, da bi država povrnila stroške popravil podvozja vozil tistim voznikom, ki vsakodnevno uporabljajo ceste, ki so npr. več kot tri leta označene z opozorilnimi tablami za poškodovano cestišče, z vidika veljavne področne zakonodaje ni možen. Tovrstni primeri se namreč rešujejo v okviru splošnih določil odškodninskega prava, posamezni primeri pa se obravnavajo v okviru Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki upravlja in vzdržuje omrežje državnih cest.

Priloge:

Komentarji




  • b ba tom

    Z 20-dnevno zamudo smo dočakali komentar pristojnega organa, ki pa je ena velika navadna floskula, da nič ni možno, da zakonodaja tega ne dopušča, da so nemočni in tako dalje. Sprašujem se, čemu se potem sploh trudimo s temi predlogi, saj očitno niso namenjeni temu, da bi se kar koli SPREMENILO, pač pa le, da državljani dobimo občutek, da nas nekdo posluša (ukrene pa nič). Kaj me briga, če zakonodaja tega ne dopušča. To je še toliko bolj pokazatelj, da je taka zakonodaja pisana na kožo državi ne pa državljanom. Pričakoval sem spremembe, premike, izboljšave, dobil pa figo. Moj naslednji predlog re v smeri, da se ta portal ukine. saj ne služi ničemur.

  • b ba tom

    Odziv organa bi naj bil objavljen najkasneje 20. 5. 2015, danes smo 1. 6. 2015, pa še vedno nič. Niti najenostavnejših rokov se ne znajo držati...

    • b ba tom

      Že 17 dan zamude z odgovorom vladnih služb... Lepa slika...

  • Ikona uporabnika Marijareški Marijareški

    Jaz sem predlog podprl, predvsem zato, ker imamo uporabniki teh površin vso pravico do varnosti.

    Je pa sicer že zdaj brez velikih problemov mogoče iztržiti povračilo škode. Le poslikati je potrebno udarno luknjo iz vseh možnih kotov, na primer, poklicati zavarovalnico in jih o dogodku takoj obvestiti in podati zahtevek.

    Večji problem je, ko pride zaradi hotenega, instiktivnega ali nehotenega odmika-odboja vozila na nasprotni vozni pas, do prometne nesreče s hudimi ali celo smrtnimi poškodbami. Takrat, tako verjamem, ni prevelike vneme po forenzični preiskavi in iskanju pravega vzroka. Takrat je najlažje pripisati krivdo vozniku!

    Prepričan sem, da bo letos za marsikatero nesrečo krivo stanje vozišča. In ja, najbolj bodo ogroženi vozniki enoslednih vozil (motornih koles in koles).

     

     

     

  • h hales

    Torej, država nima dovolj denarja za popravilo cest, bo pa sama sebi omogočila delno povračilo stroškov servisa?

    A ni bolj pametno, da bi ta denar vlagala v ceste?

     

    Sicer v kratkem ni za pričakovati, da bodo ceste sanirane, neumnost bi pa bila, če bi delili denar za servis.

    • b ba tom

      Razumem vašo pozicijo, vendar na ta način dajemo potuho državi in sprejemamo njeno dosedanje početje. Z nepopravljanjem cest je škodo povzročila, zato jo naj tudi povrne IN popravi ceste (tudi zato, da se izogne nadaljnjim refundacijam škod zaradi slabim cest). Jatz to vidim kot (sicer negativno) vzpodbudo, da se država tega prej loti in hkrati kot odškodnino voznikom, ki so za uporabo cest vsa ta leta plačevali, do prepotrebnih popravil pa ni prišlo in je posledično nastala škoda. Če je prej država denar od prispevka za uporabo cest namenjala za druge stvari, pa naj najde sedaj nek drug vir, od koder bo ta denar dobila nazaj. Treba je dati jasen signal, da tako upravljanje s cestami in denarjem zanje ni sprejemljivo.

    • Ikona uporabnika Marijareški Marijareški

      Saj država ne omogoča sebi povračila za povzročemo škodo. Povračilo iztrži oškodovanec, v skrajnem primeru s tožbo!

    • b ba tom

      Ja, ampak koliko takih primerov je v praksi? Zelo malo, ker je težko dokazati, da je ravno tista luknja povzročila to specifično poškodbo vozila. Dodatno se državazavaruje s postavitvijo tabel o slabem vozišču in potem lahko reče, saj ste bili opozorjeni, Moj predlog gre ravno v tej smeri, da voznike razbremeni pravdanja z državo, kadar je evidentno, da se vsakodnevno vozijo po mcestah, ki so v slabem stanju (kot take označene s prometno signalizacijo) in ko država najmanj 3 leta stanja ni popravila.

  • b ba tom

    Za občutek, kaj ljudje menijo o stanju naših cest, odgovornosti države za to, večnem pomanjkanju sredstev za obnovo cest, večnim izgovorom - predlagam ogled naslednjega članka:

     

    www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnje&

     

    pa ne toliko članka samega temveč komentarjev pod njim!

  • b ba tom

    Stvar je v tem, da državljani ves čas pridno dajemo denar za ceste, v obliki vinjet, dajatev za uporabo cest in podobno, država pa teh sredstev ne uporablja v ta namen in nas sedaj prepričuje, da ni denarja za popravilo. Problem pa je, da katastrofalno stanje cest, kot ga imamo, ne pomeni samo estetske pomanjkljivosti, ne pomeni samo večje stopnje tveganja nesreč, pač pa celo višji strošek vožnje za državljane, saj se avtomobili bistveno hitreje kvarijo (predvsem podvozje), kot bi se na normalnih cest. Še huje je, da se lahko nekateri državljani vozijo po urejenih cestah, drugi pa ne, kar ustvarja neenake pogoje, za kar je v celoti odgovorna država, saj bi morala pravočasno obnavljati ceste. Ker tega ne stori, smatram, da smo depriviligirani državljani, ki smo primorani v uporabo slabih cest, upravičeni do refundacije popravil na avtomobilih, ki so posledica slabega stanja cest. Problem je res pereč, saj se ceste ponekod niso obnovile že lepo število let (tudi po 5 in več) in je vožnja po takih cestah dejansko uničojoča za avtomobile, stroški popravil pa so precej visoki (tudi po 500 EUR). Država se proti morebitnimi odškodninskimi zahtevki varuje tako, da take ceste označuje s prometno signalizacijo, češ, saj smo vas prej opozorili. Pogosto pa je tako, da ne-uporaba takih cest enostavno ni mogoča, saj ni drugih poti ali pa te bistveno podaljšajo čas vožnje, kar pa spet pomeni dodaten neupravičen strošek, ki nam ga država posredno nalaga. Država se k popravilu ne zgane niti po eksplicitnem opozarjanju na katastrofalno slabe razmere na cestišču in je s tem skrajno slab in neodgovoren lastnik. Denar od voznikov je dobila, če kljub temu ni popravila cest, pa naj vrne stroške, ki jih je z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročila.

  • a ahac36 nuncij

    Če se spustimo na ta nivo, potema lahko zahtevamo tudi refundacijo škode zaradi brezposelnosti, slabšega zdravja, slabše izobrazbe, vse nižje penzije itd.

     

    Žal se slabo gospodarsko stanje države odraža v splošnem nižjem standardu in na to se bo treba prej ko slej navaditi.

    • h heizenberg

      Se navezuje tudi na hitrostne ovire oz. ležeče policaje. Enajst jih imam do službe. V eno smer. Krat pet dni na teden, krat štirje tedni, krat dvanajst mesecev ...

    • Ikona uporabnika Marijareški Marijareški

      Spuščanje 'na ta nivo'? Kakšen pa je prag, po tvoje, pod katerega pa državljani le ne bi več pristali? Zaprtje odsekov cest, mostov, ki se že dogajajo, 20 mrtvih, ali šele, ko bo petdeset mrtvih? Kdaj?

      Ali se naj navadimo, da bomo iz LJ do MB vozili malo po makadamu, pa potem po nekakšnem obvozu, pa kajjazvem po čemu še? Ne, na takšno miselnost državljani nikakor ne moremo in ne smemo pristati!

      Smo pa v vsakem primeru državljani sokrivi za stanje v gospodarstvu, saj smo od osamosvojitve naprej mi volili tiste, ki so nas s sprejemanjem slabih zakonov spustili pod vsak nivo.

    • a ahac36 nuncij

      Saj to sem hotel povedat. Država ni "mama", ki skrbi za državljane. Država smo mi sami. In refundacijo škode zaradi slabih cest bomo plačali mi sami, ne pa nek abstrakten subjekt, ki v resnici sploh ne obstaja. Če bo prišlo do sistematičnega izplačevanja odškodnin za vse živo, bo pač "država" dvignila davke. In smo spet tam.

    • b ba tom

      Ni nujno. Ko je država preusmerila denar od cestnin v železnice, ni dvignila davkov. Naj sedaj preusmeri ta denar od kod drugod. Mi vozniki smo svoj del zmeraj vestno plačevali. Gre za princip, za pravičnost. Država naj se pa znajde kakor ve in zna.

    • a ahac36 nuncij

      In smo spet tam. Kako naj le prerazporejamo, če pa vsaka interesna skupina gleda samo na svoj ozek interes? Seveda bi bilo drugače, če bi vsak malo popustil. Če bi npr. samo upokojenci pristali na 1% nižje pokojnine, bi lahko vsako leto preplastili 150 km cest. Ampak sanja svinja...Se bo država že znašla...

    • b ba tom

      mah, ne strinjam se. država že leta slabo krmari z državo, infrastrukturo, socialo, podjetji... Če bomo ves čas popuščali in dopuščali, da nam vedno znova vzamejo še malo več in da še slabše živimo, kam bomo pa prišli? Država mora začutiti, da tako ne gre več, da ima do ljudi odgovornost in da so posledice za neodgovorno ravnanje. Zakaj bi morali vedno ljudje en gros prispevati nekaj več? Naj država omeji odtekanje denarja in nepravilnosti, pa bo za vse dovolj. Ne popuščat vedno znova... Razen če predstavljaš državo/vlado?

    • D DavidS

      Pa kaj res ne razumete, da smo država mi, državljani? Da denar, ki ga plačuje država dejansko plačamo mi iz svojih žepov preko davkov?

      Država ni neka oseba, ki bo začutila težave, če nam bo morala izplačevati odškodnine. Pač bo tam en uradnik na enem ministrstvu dajal denar "oškodovancem", jemal pa ga bo verjetno iz tiste vreče, ki je namenjena obnovi cest.

      Ali pa bodo dvignili kak davek, pa bo denar še za to...

    • b ba tom

      Pa ne že spet??? Jah, zakaj se potem sploh trudite tukaj, če menite, da naj državi pustimo, da dela, kakor ji paše z našim denarjem? Država smo res mi vsi, vendar samo do točke, ko vplačamo denar. Ne moremo pa več odločati, kako se bo z denarjem ravnalo in tukaj je v Sloveniji še ogromno rezerve, saj se veliko denarja porabi za prazen nič oziroma za bogatenje posameznikov ali pa za polnjenje raznih "lukenj brez dna". S svojim predlogom želim vzpodbuditi odgovornejše ravnanje države z našim denarjem, vzpodbuditi želim zavedanje, da nam ni vseeno in da ne bomo kar tako "požrli" vsega, kar nam država "skuha". Če je vam vseeno, meni ni. Potem mi vsaj pustite pravico, da predlagam, kar se mi zdi konstruktivno. Komot ste lahko proti, ni pa se treba tukaj zgražati in omalovaževati predlogov, s katerimi se ne strinjate.