Prepoved poplačila bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči
Predlagam Vladi Republike Slovenije, da ustrezno spremeni zakonodajo, s katero naj se onemogoči poplačilo bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči.
Po sedanji ureditvi lahko banke iz sredstev enkratne denarne socialne pomoči trgajo bančne stroške izvršbe. Ker pa je tako enkratna denarna socialna pomoč porabljena neupravičeno, prejemnik te pomoči 14 mesecev ne sme zaprositi za ponovno pomoč.
Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. (2. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. (4. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana. (5. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010)
Članek: Banka za ugotovitev, da izvršba ni mogoča, zaračuna 30 evrov
260 evrov socialne pomoči je znesek, s katerim se mora marsikdo prebiti skozi mesec. Po zakonu je ta znesek nedotakljiv in nanj ni mogoče izvesti izvršbe. Banke pa lahko kljub temu posežejo tudi v ta, za številne edina sredstva za preživetje.
Marko, prejemnik denarne socialne pomoči, ni plačal položnice za vodo, ker mu je preprosto zmanjkalo denarja. Zato mu vodovodno podjetje pošlje opomin. Ker ne plača niti tega, vodovodno podjetje na sodišču vloži predlog za izvršbo. Upnik je upravičen do zneska s položnice, zato sodišče izda sklep o izvršbi in ga pošlje banki, pri kateri ima Marko odprt račun. Banka ob vpogledu na transakcijski račun ugotovi, da izvršba ni mogoča, saj dolžnik prejema le socialno pomoč in nima drugih dohodkov, zakon pa določa, da so socialna pomoč, starševski in otroški dodatek ter podobni socialni transferji izvzeti iz izvršb. Upnik, vodovodno podjetje, torej z Markovega računa ne more biti poplačan. Za ugotovitev, da ne more biti poplačan, pa banka zaračuna 30 evrov in jih brez težav trga z Markovega bančnega računa. Poleg vode Marko ni zmogel plačati tudi položnice za elektriko in plin, to pomeni tri neizvršljive izvršbe. In trikrat 30 evrov, ki mu jih zaračuna banka.
http://www.rtvslo.si/slovenija/banka-za-ugotovitev-da-izvrsba-ni-mogoca-zaracuna-30-evrov/360111