Banke
Predlagam vladi da bankam ukine sklepe o izvršbi.
Predlagam pa zato ker ljudje ko prejemajo socialno pomoč se banke okoriščajo in kradejo iz računov socialno pomoč.
-predlagam da ukine sklepe o izvržbi za vse ki prejemajo socialno pomoč
Saj socialna pomoč je mišljena za preživetje ljudi ne pa za banke, tudi te ko so na sociali plačujejo davke itd, saj gre vse nazaj državi in potem pa ti še banka pobere 30€ za sklep.
Z 30€ nekateri živijo tud po mesec dni kar se plača položnice in ti za hrano ostane 30€ pa še tisto ti banka pobere. Zato je vedno več lačnih ker nas vse peljete čez vodo žejne. Tako da banke služijo ogromne zneske za sklepe o izvržbi na socialni pomoči kar se zakonsko nebi smelo dogajat saj to naj bi bila socialna država in to je socialna pomoč za preživetje ne pa hranjenje bank.
Banke so že tako odgovorne za veliko škode v sloveniji, naša vlada pa nima nobenega nadzora nad njimi.
in tudi predlagam vladi da vse tiste ki so slovenijo prpeljali sem kjer smo naj jih kaznuje pa bil to direktor banke slovenije al pa politik
V glavnem predlagam vladi da naredi red v sloveniji saj trenutno vlada kaos.
www.mladina.si/237543/zausnica-pohlepu/
Komentar:
Banke so podjetja kot vsa. Ukvarjajo se s finančno dejavnostjo.
Ko gre bankam slabo, jih kritizirajo, ko jim gre dobro, so pohlepne. Pa še vse naj bi bilo zastonj, ker je vse predrago. Predrago v primerjavi s čim?
Imej podjetje in delaj zastonj. Kam prideš?
Kje je enakopravnost. Naj obdavčijo vsa podjetja enakopravno. Koliko je NLB že nakazala mimo "ukaza". Zakaj take razlike?
Po drugi strani pa kako upravlja država s financami? Lenuhom daje toliko denarja, da se jim ne splača delat. Kos kruha in liter mleka na dan in konec.
Vsi zdravi ljudje lahko preživijo sami, sicer niso vredni hoditi po zemlji.
Taki ukrepi, pa naj bodo za banke ali druga podjetja me zelo zmotijo. Država pa na veliko zapravlja. Dajatve na plače naj znižajo na 15%.
Kdaj bo ta vlada kaj naredila, razen, da polnijo svoje žepe. Polno napačnih odločitev.
www.zps.si/nasveti-in-vodniki/stroski-pologov-in-dvigov-gotovine-2023-03-02
Sodobni načini plačevanja in izrivanje gotovine
Sodobni načini plačevanja zaradi svoje uporabnosti vedno bolj nadomeščajo in izpodrivajo gotovino. Ta je sicer zakonito plačilno sredstvo in edina oblika javnega denarja, do katerega imajo vsi neposreden dostop, a boj proti njej se bije na več frontah. Redko sicer slišimo, da bi kdo javno in odkrito nasprotoval njeni uporabi, a v ozadju so apetiti tistih, ki bi z njeno ukinitvijo veliko pridobili.
Postavlja se več vprašanj. Kakšen bo svet, v katerem bodo vsa plačila potekala prek sistemov peščice kartičnih in drugih ponudnikov digitalnih plačil? Kakšen vpogled in nadzor bomo s tem prepustili zasebnim podjetjem, ki imajo že danes globalen pregled nad plačili in s tem nad navadami ter vedenjem uporabnikov?
Izrivanje gotovine ne poteka odkrito, temveč skozi zadnja vrata: z uvajanjem digitalnih plačil kot dodatnih možnosti izbire, ukinjanjem bankomatov in bančnih poslovalnic, višanjem stroškov gotovinskih plačil (na primer položnic na bančnih okencih) ter z zaračunavanjem pologov in dvigov gotovine.
Seveda gre pri vsem skupaj tudi za nižanje stroškov bank in drugih ponudnikov, a ne gre spregledati drugih motivov.
Popolnoma brezgotovinska družba je potencialna družba nadzora, njeno primernost na ravni družbe in posameznika pa lahko že danes opazujemo in ocenimo na primeru Kitajske.
Ukinjanje gotovine prizadene predvsem starejše uporabnike, ki poznajo in so navajeni takšnega načina ravnanja z denarjem. Prehod na digitalno je za marsikoga (pre)velik izziv in prav bi bilo, da se poleg uvajanja novih načinov plačevanja ohranjajo tudi stari.
Visoka nadomestila za gotovinsko poslovanje so diskriminatorna do tistih, ki alternativ ne morejo ali ne znajo uporabljati – plačilo položnice na bančnem okencu je lahko tudi do desetkrat dražje od plačila v spletni ali mobilni banki.
Tehnološkemu razvoju na Zvezi potrošnikov Slovenije ne nasprotujemo, saj prinaša številne prednosti in prihranke ter je obenem neizogiben. A ne zdi se nam prav, da nekatere člane družbe puščamo zadaj, jim ne damo ustrezne izbire in jih s tem izločamo. Kot skupnost smo tako močni, kot je močan naš najšibkejši člen.
https://predlagam.vladi.si/predlog/15486
https://predlagam.vladi.si/predlog/15689
https://predlagam.vladi.si/predlog/14439
https://predlagam.vladi.si/predlog/14660
Nova KBM zaračuna 38 evrov za obdelavo sklepa o izvršbi, ter blokira dostop do bankaneta, četudi ga je revident zakupil vnaprej. Odvisno od dolžnikovih mesečnih prihodkov (omejitev po ZIZ), nato banka na upnikov račun odvaja ločeno znesek obresti in ločeno znesek glavnice.
Zadeva je dejansko sporna že pri socialno šibkejših dolžnikih, ki iz upravičenih razlogov dolga ne zmorejo poravnati v enkratnem znesku. Lahko navedem konkretni primer za minimalno plačo zaposlenega delavca: na račun prejemnika Carinski urad Celje, je banka odvedla 41,92 evrov glavnice in 17,21 evrov obresti, ter mu za ti dve transakciji zaračunala še dodatnih 11,00 evrov bančnih stroškov in nadomestil. Drugače povedano: za plačilo enega obroka glavnice v višini 41,92 evrov, dolžnika sledijo obresti in stroški izvršbe v skupnem znesku 27,21 evrov. In tako iz meseca v mesec do končnega poplačila glavnice.
Banka ne sme zarubiti denarne socialne pomoči (DSP)! Vendar pa jo mora prejemnik, ki je hkrati dolžnik, še isti mesec dvigniti. Ker če tega ne stori in se sredstva prenesejo v naslednji mesec, se smatra, da denarja ni potreboval, zato mu ga smejo zarubiti. Je pa dejansko res, da banka tudi prejemnikom DSP zaračuna 38 evrov za blokado računa, kar je po mojem mnenju nedovoljeni (avtomatizirani) poseg v z ustavo določeno pravico do minimalne socialne varnosti.
Banke si zakone razlagajo po svoje. Moj otrok je pred leti imel izvršbo v znesku 250 eu in ker mu je dolg odtegoval tudi delodajalec (dobil je izvod sklepa in mislil, da mora sklep realizirati) smo se z banko neuspešno dogovarjali in jim dokazovali, a je znesek plačan. Upnik nam je namreč izdal potrdilo, a je dolg plačan,sporočilo poslal v banko, vendar je v banki trajalo 2 meseca, da so to upoštevali.
Nadaljnji mesec smo porabili zato, da smo izterjali preveč odtegnjen znesek od banke.
Vsekakor pa si banke zaračunavajo prevelike stroške za vodenje računov oz. posamezna opravila - npr. nakazovanje denarja,plačilo položnic itd.
Pozdravljeni. Predlog, da bi država prepovedala bankam zaračunavanje provizije oziroma stroške obdelave sklepov o izvršbi, v celoti podpiram! Čeprav je sklep o izvršbi sredstvo za poplačilo odprtih terjatev, pa je nesprejemljivo, da ob plačilu sodnih stroškov, obresti..., dolžnik plačuje tudi samo izvršitev sklepa, ki ga za in v njegovem imenu, izvrši banka. Pri tem bodejo v oči (nenormalno) visoki stroški izvršitve, ki pri nekaterih bankah, npr. NLB d.d. ali SKB d.d., sežejo tudi do višine 40,00 EUR. Za nekoga, ki je že tako ali tako socialno šibek je ta znesek vsekakor dodaten udarec! Če sicer prepoved zaračunavanja ni izvedljiva, pa naj država vsaj omeji znesek, ki si ga banka lahko vzame za izvrševanje sklepa oziroma dovoli (omejeno) plačilo izključno banki, ki je banka prejemnica (v primeru, da ima uporabnik odprtih več transakcijskih računov).
V upanju, da bo predlog naletele na odobravanje in bo psoredovan pristojnim službam, Vas lepo pozdravljam.
Glasujem za, čeprav bi predlog oblikoval nekoliko drugače:
- zakonsko se omeji višino provizije, ki jo banka zaračuna imetniku TRR za obdelavo sklepa o izvršbi pod določenimi pogoji (npr. 0,01 EUR na sklep v koledarskem letu, v katerem je bil imetnik računa vsaj 1 dan prejemnik denarne socialne pomoči - o čemer pa mora takoj ob prejemu odločbe CSD obvestiti banko)
tud zarad takih predlogov in so banke tam kjer so...
sej ti si pa iz banke vrjeten a ne