gospodarski minister bi razbremenil 13.in 14.plačo,kdo sploh dobi 13.in 14.,mogoče on,dela se norca iz siromakov ki smo na minimalni plači,ne moremo preživeti,kaj šele da bi si privoščili otroka da bi bili družina.Moj predlog za njega je naj zniža davke na prvih dvanajst plač,na 13. in 14 pa poviša davke.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Po določbah zakona, ki ureja dohodnino je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb. Rezident Republike Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji.
Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se v zadnjih letih v splošnem ni povečevala. Od leta 2005 dalje, je bilo na področju obdavčitve z dohodnino izvedenih več reform, in sicer s ciljem zmanjševanja obremenitve aktivnih dohodkov in razbremenitve dohodkov zavezancev v najnižjih dohodkovnih skupinah. Reforme, sprejete že v letu 2005 in kasneje v 2007, so pripeljale do zmanjšanja števila davčnih razredov in znižanja davčnih stopenj, s čimer se je zmanjšala obremenitev aktivnih dohodkov preko povečanega neobdavčenega dela dohodka in preko zmanjševanja progresivnosti davčnih stopenj. Kasneje v letu 2008 in 2010 je bilo z uvedbo dodatne splošne olajšave dosežena nadaljnja razbremenitev oseb v najnižjih dohodkovnih skupinah. Zadnje spremembe, uveljavljene z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, pa so bile pripravljene z namenom razbremenitve zavezancev z dohodki nad 1,3 povprečne plače in hkrati začasne obremenitve (za leta 2013, 2014 in 2015) zavezancev z dohodki nad 5 povprečnih plač.
Pri obremenitvi dela je pomembno upoštevati tudi obremenitev dela s prispevki za socialno varnost, ki je sicer že od leta 1996 na približno enaki ravni. Pripominjamo pa, da sistem socialnih zavarovanj ni v pristojnosti Ministrstva za finance.
Glede dodatne obdavčitve 13. in 14. plače kot je predlagana pa dodajamo, da le ti v sistemu pravic iz delovnega razmerja nista posebej definirani, zato za navedene dohodke tudi ni mogoče določiti posebne davčne obravnave.
Pri ukrepih, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitve dela je potrebno upoštevati, da je davčni sistem vpet v ekonomske in pravne okvire družbe, kar pomeni, da so ukrepi davčne politike odvisni tudi od drugih politik (npr. ekonomske, socialne politike, itd.) ter od dogovorjenih prioritet razvoja in siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Pri tem ni pomembna zgolj preučitev ukrepov davčne politike v okviru posamezne vrste davka, ampak tudi širše – kakšna je glede na ekonomsko in družbeno okolje najprimernejša kombinacija davčnih oblik, ki se uveljavljajo v davčnem sistemu. V skladu z navedenim je tudi pri ukrepih na področju zmanjšanja obremenitve dela potrebno iskati ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo na eno strani in zagotavljanjem pravične delitve bremen na vse segmente v družbi na drugi strani. Vsekakor pa si bo Vlada RS še naprej prizadevala za iskanje različnih ukrepov, s katerimi bo lahko povečevala konkurenčnost Slovenije, tudi preko ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitve dela, kot to izhaja iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014 – 2018.