7. 4. 2015
Odziv Ministrstva za finance
Po določbah zakona, ki ureja dohodnino je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb. Rezident Republike Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji.
Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se v zadnjih letih v splošnem ni povečevala. Od leta 2005 dalje, je bilo na področju obdavčitve z dohodnino izvedenih več reform, in sicer s ciljem zmanjševanja obremenitve aktivnih dohodkov in razbremenitve dohodkov zavezancev v najnižjih dohodkovnih skupinah. Reforme, sprejete že v letu 2005 in kasneje v 2007, so pripeljale do zmanjšanja števila davčnih razredov in znižanja davčnih stopenj, s čimer se je zmanjšala obremenitev aktivnih dohodkov preko povečanega neobdavčenega dela dohodka in preko zmanjševanja progresivnosti davčnih stopenj. Kasneje v letu 2008 in 2010 je bilo z uvedbo dodatne splošne olajšave dosežena nadaljnja razbremenitev oseb v najnižjih dohodkovnih skupinah. Zadnje spremembe, uveljavljene z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, pa so bile pripravljene z namenom razbremenitve zavezancev z dohodki nad 1,3 povprečne plače in hkrati začasne obremenitve (za leta 2013, 2014 in 2015) zavezancev z dohodki nad 5 povprečnih plač.
Pri obremenitvi dela je pomembno upoštevati tudi obremenitev dela s prispevki za socialno varnost, ki je sicer že od leta 1996 na približno enaki ravni. Pripominjamo pa, da sistem socialnih zavarovanj ni v pristojnosti Ministrstva za finance.
Glede dodatne obdavčitve 13. in 14. plače kot je predlagana pa dodajamo, da le ti v sistemu pravic iz delovnega razmerja nista posebej definirani, zato za navedene dohodke tudi ni mogoče določiti posebne davčne obravnave.
Pri ukrepih, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitve dela je potrebno upoštevati, da je davčni sistem vpet v ekonomske in pravne okvire družbe, kar pomeni, da so ukrepi davčne politike odvisni tudi od drugih politik (npr. ekonomske, socialne politike, itd.) ter od dogovorjenih prioritet razvoja in siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Pri tem ni pomembna zgolj preučitev ukrepov davčne politike v okviru posamezne vrste davka, ampak tudi širše – kakšna je glede na ekonomsko in družbeno okolje najprimernejša kombinacija davčnih oblik, ki se uveljavljajo v davčnem sistemu. V skladu z navedenim je tudi pri ukrepih na področju zmanjšanja obremenitve dela potrebno iskati ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo na eno strani in zagotavljanjem pravične delitve bremen na vse segmente v družbi na drugi strani. Vsekakor pa si bo Vlada RS še naprej prizadevala za iskanje različnih ukrepov, s katerimi bo lahko povečevala konkurenčnost Slovenije, tudi preko ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitve dela, kot to izhaja iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014 – 2018.
Delam v sosednji državi Avstriji, kjer je 13 in 14 plača manj obdavčena, kot redna plača. V Avstriji se zavedajo, da je potrebno delavca dobro plačati, 13 plača se ponavadi porabi za dopust (v Sloveniji je poznana kot regres), 14 pa je namenjena za obdarovanje v času praznikov oz poraba denarja je stvar vsakega posameznika. Avstrijci se zavedajo, da srečen delavec z srečno družino je bolj produktiven in da s tem pridobijo vsi - kot narod. Tudi v Avstriji ni trenutno rožnato, saj je finančna kriza zajela tudi njo, kar je tudi logično, saj so države medsebojno povezane in s tem tudi trgovanje. Tu se ne bom spuščal v podrobnosti.
In kako se je odzvala Avstrija ? V naslednjem letu bo ZMANJŠALA davke na plače. Zakaj ? Ker so pametni in ker vedo, da bodo s tem povečali kupno moč prebivalstva in bodo zmanjšali vpliv svetovne krize. Zakaj pa ne povečati davkov ? Ker če se povečajo davki, je denarja preveč skoncentriranega na en subjekt v tem primeru države, ki pa ga ni zmožna dovolj razporediti med ostale subjekte. Prav tako je ta subjekt lahko tudi podjetje ali posameznik. Zato bogate postajajo vse bogatejši in reveži še večji reveži. Kar je seveda vzrok za finančne krize. Prevelika koncentracija denarja na majhnem deležu(posamezniki) celote(celoten svet).
Kako pa Slovenija rešuje probleme z svojimi bistroumnimi takozvanimi strokovnjaki ? Da poberejo velik delež pogače v najboljšem primeru okrog 69,58% denarja v 3 transakcijah, denar 3 krat zamenja lastnika oz 1 cikel kroženja denarja. Podjetje zasluži denar(22% ddv), delavec dobi plačo (50% dohodnina), delavec porabi denar(22% ddv), podjetje zasluži denar... In seveda, ker tudi Slovenija ni zmožna razporediti denarja med večjo množico osebkov, ampak gre denar preko različnih kanalov do posameznih osebkov, kateri denar "skrijejo" v tujini.
Avtorja bi vprašala, če ve, kakšne so obdavčitve 13e plače? Očitno ne....Naj ga razsvetlim: pri meni je bila več kot 50%. Delam v gospodarstvu, v firmi v tujem lastništvu. Ja, imam nadpovprečno plačo, ampak daleč od tega, da bi si s to plačo lahko rešila stanovanjski problem (s čimer mislim kupila stanovanje v Ljubljani). Za plačo, kakršno imam, delam cele dneve, imam doktorat in govorim nekaj tujih jezikov.
zato predloga ne podpiram. Ker ne podpiram nikakršnega poviševanja davkov. Dovolj imamo davkov, pa naj si gre na 1 ali 13 plačo!
Par kilometrov stran v naši nekdanji skupni državi, v Avstriji 13. in 14. plača nista obdavčeni.
Vem, da izgleda, kot bi prihajalo iz Marsa vendar je to res.
Slovenija ima najvišje davke na vsem svetu, to je pokazalo že več mednarodnih primerjav.
Slo bi morala davke prepoloviti. A vemo, da se to ne bo zgodilo, prej bi prišlo do vojne.
Da je potrebno razbremenit plače se strinjam, ni pa v predlogu napisano kako naj vlada to stori (od kje naj nadomesti izpad davkov). In kako prepričati večino strank in sindikate v ta ukrep, (če bi se sredstva dobila z zmanjšanjem obsega javne uprave) - to je vprašanje za miljon evrov.