Začeti na začetku
Vsa pretekla leta IMD (http://www01.imd.ch/wcy/) objavlja konkurenčnost držav, ki se sestoji z okoli 300 kriteriji, ki jih morajo vlade poganjati navzgor, če delajo v korist državljanov. Po informacijah na IMD, kriterije pošilja v IMD profesor iz ekonomske fakultete v Ljubljani. Do sedaj ni bilo zaslediti, da bi kdorkoli na poziciji želel načrtno izboljšati kriterije konkurenčnosti, dvigniti konkurenčnost Slovenije in z njo postaviti osnove za konkurenčnost gospodarstva. Gospodarski sektor je 'peskovnik', kjer se državi ustvarja denar. Čudno, da delanje denarja nikogar od poklicanih ne zanima, saj imamo vedno šibke gospodarske 'šefe'. Raje se zadolžujemo in zato vedno slabše živimo. Poglejte Turčijo, ki močno razvija gospodarski sektor in ni utrpela gospodarske recesije. Podobno je s Kitajsko, Mehiko in Indijo. Investicijski vlagatelji gledajo, kje je največja konkurenčnost dela, znanja in donosa. Mi pa na zahtevo sindikatov dvigujemo minimalno plačo in si znižujemo konkurenčnost dela, ob enem pa s tem zaposlencem, delavcem in upokojencem jemljemo kupno moč na račun bogatenja trgovskega monopola. Potem pa si želimo rasti tržnega povpraševanja! Neuravnoteženost proračuna z rastjo gospodarskega sektorja, teženje sindikatov po višji plači zaposlenih brez izboljšanja konkurenčnosti dela in splošnega izboljšanja konkurenčnosti, je čisti finančni samomor države. Poglejmo Banko Slovenije; guverner je med leti 2006 in 2008 bankam dovolil, da so se čez mero zadolževale na zunanjih trgih brez podlage v ekvivalentu gospodarske rasti (brez konkurenčnih investicijskih razvojnih projektov). Denar je seveda šel za tajkunske kredite za odkupe državnih podjetij in danes imamo rezultat DUTB in sodne procese. Zakaj takratni guverner ni preprečil prekomernega zadolževanja bank, če je bil na čelu nadzora bank? Kdo od 'boss'-ov za kaj odgovarja v tej državi razen drobnih tatičev, ki nimajo sredstev za dobre odvetnike in zato sedijo v učilnici novih priložnosti? Nihče nima informacij o desetinah milijard eurov, ki so 'odšli' v tuje banke in tuje zasebne sklade. Ta denar je približno ekvivalenten rasti državnega dolga od leta 2006 dalje. Naj si zastavim še toliko vprašanj, odgovorov itak ne bom dobil! Žal mi je tistega, ki je prevzel delo v 'umazanem peskovniku'. Če bo gledal tja, kjer je denar, potem bo imel v nsajkrajšem času veliko potencialnih rešitev za zmanjšanje dolga in s tem najmanj prihodnjih skrbi.