5. 5. 2015
Odziv Ministrstva za zdravje
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13) kot izjemo od 40 urnega delovnega časa v 143. členu določa, da se za določena delovna mesta (tista, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe pri delu ali zdravstvene okvare) lahko s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo določi kot polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden.
Na področju zdravstva veljajo 4 kolektivne pogodbe:
- Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, in nadaljnji),
- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/1994, in nadaljnji),
- Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nadaljnji),
- Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti (Uradni list RS, št. 60/2008, in nadaljnji).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (na katero se sklicuje predlagatelj v svojem predlogu) v svojem 29. členu določa: "Delovni čas v zavodih in pri delodajalcih s področja zdravstva in socialnega varstva traja 40 ur tedensko.
Delovni čas delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer delo stalno poteka v kontroliranemu območju ionizirajočega sevanja; delavcev v prosekturi; delavcev v specialnih laboratorijih, za katere so predpisani posebni zaščitni ukrepi pred mutagenimi, teratogenimi, karcinogenimi agensi in materiali, organskimi topili, formalinskimi spojinami, znaša 36 ur tedensko. Delavcem, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas.
Delavci, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo in imajo ordinacijski čas oziroma delajo s strankami, (delovna mesta so priloga) imajo pravico do najmanj ene ure dnevno za strokovno pripravo v zavodu in druga strokovna opravila v zavodu.
Zaposleni na določenih delovnih mestih (seznam delovnih mest je v prilogi), imajo pravico do 30-minutne strokovne priprave za delo, ki se izvaja na delovnem mestu in je del delovnega procesa v rednem delovnem času.".
V zvezi s tem členom je potrebno opozoriti tudi na sprejeti Dogovor o realizaciji 2. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 76/98; v nadaljevanju: Dogovor), ki kot specialne laboratorije opredeljuje laboratoriji, kjer se pretežno opravlja dejavnost molekularne biologije; tumorske biologije; specialne citologije, histologije; delo z izotopi in delo z agresivnimi organskimi topili, kislinami, lugi in cianidi, za te laboratorije pa so predpisani tudi posebni zaščitni ukrepi.
Predpisani posebni zaščitni ukrepi se izvajajo na način in pod pogoji, ki so opredeljeni v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 101/05, in nadaljnji) in Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, in nadaljnji).
V Dogovoru je izrecno opredeljeno, da se kot delovna mesta, na katerih imajo delavci pravico do skrajšanega delovnega časa, ki znaša 36 ur tedensko in katerim se tak delovni čas šteje kot polni delovni čas, določijo točno določena delovna mesta v tistih specialnih laboratorijih, kjer se pretežno opravlja dejavnost ali molekularne biologije ali tumorske biologije ali specialne citologije ali histologije ali delo z izotopi ali delo z agresivnimi organskimi topili, kislinami, lugi in cianidi.
"Pretežna dejavnost laboratorija" pomeni, da točno določena dejavnost obsega večino dejavnosti laboratorija, posledično pa se ta pogoj razteza tudi na zaposlene na delovnih mestih iz dogovora, kar pomeni, da mora tudi zaposleni opravljati te dejavnosti pretežni del svojega delovnega časa.
Zagotavljanje varnega delovnega okolja je dolžnost delodajalca in izvajanje te njegove dolžnosti ne more biti kriterij za opredelitev pravice do skrajšanega delovnega časa, kar pomeni, da na pravico do priznanja skrajšanega delovnega časa ne vpliva dejstvo, da dovoljene koncentracije škodljivih snovi v delovnem okolju niso presežene.
Skladno z Dogovorom pa so bili zavodi dolžni izdelati seznam delavcev na delovnih mestih, kjer je priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom.
Menimo, da je zgoraj navedeno določilo kolektivne pogodbe (ki se v tako rekoč identičnem besedilu ponovi tudi v ostalih kolektivnih pogodbah s področja zdravstva) ustrezno. V prvi vrsti je namreč potrebno poskrbeti, da so delovna mesta kar se da varna. V kolikor pa obstaja možnost, da to niso, je potrebno delavce nanje razporejati tako, da so tem tako imenovanim posebnim pogojem dela čim manj izpostavljeni. Na prvem mestu je tako delavec v smislu njegovega zdravje in ne delavec v smislu zagotavljanja pravic iz tega naslova.
Glede na navedeno predloga, da bi se za vse zaposlene na določenem oddelku, ne glede na to koliko časa je delavec izpostavljen zdravju škodljivim snovem in v katerem odseku oddelka dela, štelo 36 ur kot polni delovni čas, ne podpiramo.