14. 4. 2015
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Sporočamo vam, da prizadevanja za boljšo obveščenost javnosti o izvajanju visokošolskih študijskih dejavnosti že potekajo v okviru vzpostavitve Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji – eVŠ, ki je bil leta 2012 vzpostavljen za potrebe ugotavljanja upravičenosti pravic študentov do študija in drugih pravic v breme javnih sredstev, načrtovanja politike in spremljanja delovanja visokega šolstva, raziskovalno-analitične in statistične namene ter informiranje javnosti.
Od vzpostavitve informacijskega sistema eVŠ je bil zadnjih treh letih poudarek na zajemanju in zagotavljanju kakovostnih podatkov v eVŠ evidenc ah visokošolskih zavodov, študijskih programov, študentov in diplomantov, prijavljenih za vpis itd. Prihajamo pa v fazo, ko bomo podatke na pregleden način lahko prikazali tudi javnosti na spletnih straneh o visokem šolstvu v Sloveniji (t.i. portal eVŠ).
V načrtu imamo, da bomo zbrane podatke v eVŠ prekrižali s podatki iz drugih evidenc na analitični ravni, z namenom omogočiti kakovosten pregled ter analizo visokošolskega izobraževanja, vključno s spremljanjem študijske uspešnosti in zaposljivosti diplomantov. Cilj je v okviru eVŠ vzpostaviti orodje v podporo visokošolskim zavodom pri spremljanju uspešnosti študentov in prehodu diplomantov na trg dela, kot tudi državnim organom pri oblikovanju celovitih politik na področju izobraževanja in pravic, ki so pogojene s statusom študenta. Ti podatki bodo dostopni na spletnih straneh na ravni študijskega programa. Na osnovi tega, si bo vsak posameznik sam lahko ustvaril mnenje, ali je na primer še potreba po določenih kadrih.
Razpis za vpis je dokument, s katerim se objavijo pogoji za vpis, predvideno število prostih vpisnih mest ter postopki in roki za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa. Menimo, da podatki oziroma analize o vpisu in dokončanju študija ne sodijo v ta dokument. Upamo, da se boste strinjali z nami, da je pomembno predvsem , da so širše informacije vezane na odločitev glede oddaje prijave za vpis javnosti dostopne ob objavi razpisa in ne toliko, da so sestavina samega dokumenta, ki med drugim predstavlja tudi tehnične omejitve glede pregledne objave podatkov.
V odgovor na vašo trditev, da v zadnjih letih postajajo izredni študentje vse bolj le financerji študijskih programov posameznih fakultet navajamo, da je v zadnjih letih izredni način izvajanja študija zelo upadel in visokošolski zavodi dejansko razpisujejo zanj vedno manj mest. Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2014/2015 za javne in koncesionirane visokošolske zavode je pokazala, da če je še pred desetimi leti bilo razmerje med rednimi in izrednimi vpisanimi študenti v prvi letnik 3 : 1, je to v študijskem letu 2014/2015 le še 10 : 1. Ti podatki kažejo, da število vpisanih v izredne študijske programe izrazito upada. V študijskem letu 2014/2015 je bilo vpisanih 1481 študentov, kar je 19,4 % manj študentov kot leto poprej in kar 79,1 % manj kot pred desetimi leti, ko se je v prvi letnik izrednih študijskih programov vpisalo 7092 študentov. V tem odboju zaznamo tudi upad števila razpisanih mest za izredni študij, saj se je le to zmanjšalo za 48,7 %. Pred študijskim letom 2005/2006 je število vpisanih izrednih študentov presegalo število razpisanih vpisnih mest. Pred desetimi leti je bilo že 1317 vpisnih mest več kot vseh vpisanih študentov, v študijskem letu 2014/2015 pa je ostalo prostih kar 66 % vseh razpisanih mest za izredni študij na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih.
Zakon o visokem šolstvu izredni študij v tretjem odstavku 37. člena definira zgolj kot prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, pri čemer se prilagoditev opravi na način in po postopku, določenem s statutom.