Plačevanje denarnih kazni
Predlagam, da se denarne kazni za prometne prekrške ( kasneje tudi vse denarne kazni po kazenskem zakoniku) odmerijo glede na finančno sposobnost kaznovanega.
Tak način imajo v Švici, pa tudi nekatere druge evropske države upoštevajo tak kriterij.
Obrazložitev:
Če je na primer socialno ogrožena oseba kaznovana z 200 € kazni, jo to pahne pod eksistenčni minimum, bogataš (ne glede na izvor premoženja) , se 200 € kazni smeji in se lahko posmehuje državi s tako kaznovalno politiko.
V resnici sta ti dve osebi kaznovani zelo različno, čeprav z enako eversko vsoto.
Za enak prekršek pa bi morali biti kaznovani enako. (enaki pred zakonom)
Enaki pred zakonom pomeni, enako kaznovani, ne pa plačevanje enakih zneskov.
Predlog take ureditve je bil nekoč že v razpravi, pa ni dobil podpore. Ni čudno.
O tem so odločali tisti, ki imajo boljše dohodke, so tako manj kaznovani in bi »priškrtnili« sebe.
Pa je poštenost in pravičnost v tem primeru popolnoma jasna in nedvoumna. (Razen za tiste, ki nočejo razumeti.)
Ta predlog in njegova obravnava bosta eden od pokazateljev resnične načelne usmeritve vlade in koalicije, njene želje po pravičnejši ureditvi in upoštevanju ali neupoštevanju osebnih koristi pred pravičnostjo.
Samo Finžgar
Kazni so res za marsikoga previsoke. Tu ne mislim toliko na kazni iz prometnih prekrškov kot ostale kazni, ki jih zaslužiš z neupoštevanjem oz. nedoslednim vodenjem evidenc, z nepravočasnim poravnavanjem obveznosti, ko te obišče inšpektor... Predvsem manjša podjetja, v katerih je malo zaposlenih ne zmorejo dosledno slediti raznim birokratskim zahtevam. In kazen je za vse enaka, za male in velike. Kazni so tudi enosmerne. Običajno veljajo za narod(brez sodnika), v nasprotni strani za izvršilne organe pa ne velja(razen če dokažeš na sodišču). Predlog se mi zdi dober, mogoče bi ga malo drugače zastavili.
Strinjam se, da inšpekcijske službe velikokrat ne upoštevajo poštenih napak, ki se lahko zgodijo med poslovanjem podjetja, in se včasih obešajo na malenkosti. Ni pa res, da so kazni za vse enake....pri skoraj vseh globah za podjetja je predpisan razpon, ki je praviloma zelo širok.
Na primer, za kršitve obveznosti pri obračunu DDV je kazen za podjetje od 1.200 do 41.000 EUR.
Ne vem zakaj bi nekdo ki ima socialno podporo ali pa dela za minimalno plačo delal prekrške na cesti in zato plačeval nižje kazni, kot nekdo ki ima plačo nekoliko višjo. Napaka je napaka in kazen je kazen.
Vprašaj se drugače zakaj pa nebi raje vozil po predpisih pa kazni sploh nebi dobil?
Ravno zaradi takega razmišljanja kot je tvoje, da zato ker nimaš prihodkov ne rabiš plačevat kazni oz. bi bile te nizke tako rekoč jih skoraj nebi občutil.
Sej dobimo čez noč na tisoče takih ki bi na cestah povzročali neumnosti. Če si tip človeka ki mu gre to po glavi raje avto prodaj.
Bolj gre pri predlogu za to, da 200 EUR za nekoga, ki ima nekaj milijonov premoženja in vsak mesec zasluži nekaj deset tisočakov, ni nobena kazen. Torej s tega vidika nima nobenega razloga, da bi vozil po predpisih.
Kot je nekoč izjavil ameriški košarkar Shaquille O'Neal, ko je dobil kazen, ker je imel preglasno glasbo v avtomobilu....."lahko mi napišejo še 100 takšnih kazni, pa bo še zmeraj manj, kot sem plačal za audio sistem v avtu"
Moje finance so nadpovprečne, s prekrški nimam težav. Ne mislim pa zgolj na sebe. Socialno neobčutljivi ljudje so ustvarili krizo v naši državi in mednje spadajo razmišljajoči kot ti, Matjaž.
Če misliš da je naprimer 200 evrov kazni enaka kazen za bogatega ali revnega, potem imaš o čem razmišljati. Vsaj prav bi bilo tako.
Prav tako mislim, da nimaš eksistenčnih težav, misliš le nase in tu se tvoj svet konča. Življenje ti verjetno ni dalo priložnosti pogledati preko teh meja, ali pa so bile te priložnosti tebi nevidne.
To pa je rak rana današnjega časa naše družbe. Ko nismo več družba, pač pa kup v lastno korist zagledanih individualcev. Račun vselej pride na koncu.
Mislim, da so kazni namenjene predvsem temu, da oseba, ki je nekaj naredila napak, narobe, to občuti. Občuti pa lahko, tako, da plača kazen ali pa, da je sankcionirana na kak drug način. Bolj smiselno bi bilo, da so kazni manjše (npr. Avstrija) in da se zagotovi, da bo kaznovani to tudi plačal, ne pa da se ukine instrument (UKLONILNI ZAPOR), ki je deloval uspešno, kar je pri nas prava redkost!
Pozdravljeni
Problem zakonov je nemalokrat ta, da se zaradi omejenosti v preprečevanju oz., omejevanju neke konkretne zadeve, nezadovoljivo prilagajajo vsem življenjskim situacijam; torej so pisani glede na trenutno poznavanje in (omejeno) širino dojemanja stroke, in so lahko pretirano posplošeni in birokratski. Posledično skozi prakso uvidimo, da je potrebno dopisovati podzakonske akte itn., kar je sprejemljivo in smiselno, vseeno pa potrjuje navedeno.
Strinjam se, da bi se tistemu, ki prejemkov nima oz. je socialno ogrožen ali pa ima nizke prihodke, lahko odmerila manjša kazen kot tistemu, ki ma večje prihodke, toda ne v vseh primerih, temveč le kot prvotna osnova vrednotenja v nekaterih primerih. Recimo v primeru, da bi oseba prekršen ponavljala bi pomenilo, da ji je kazen morda smiselno zvišati, saj prvotna kazen očitno ni zadoščala.
- Skratka v kolikor takšnega sistema pri nas še ni, se mi zdi smiselno, da bi se kazen v nekaterih prekrških stopnjevala neglede na ekonomski status posameznika, v osnovi pa bi bil kriterij vrednotenja kazni ali iztočnica višine kazni predvsem ekonomski status posameznika oz. kot predlaga ta predlog vladi.
Naj podporo predlogu navedem občutljiv in objektiven primer, ki kliče po takšnem vrednotenju:
Neka družina že tako ali tako na socialnem robu, otroci prikrajšani za normalno zdravo življenje ipd, hkrati pa eden izmed strašev naredi prekršek (zavestno ali ne, ali zaradi nepoznavanja zakonodaje), kar za njihov proračun preprosto pomeni prevelik zalogaj. Posledično mora v zapor na prestajanje kazni. Zaradi neprisotnosti v družini in na delu, so otroci lahko prikrajšani za primerno oskrbo in pojavi se potreba vključitve Centra za socialno delo in celo začasen odvzem otrok. - Posledice za takšno družino so lahko neprimerno večje kot pa za nekoga, ki mu plačilo kazni ne pomeni prevelike (izključno) finančne obremenitve. Torej lahko vidimo, da je enakopravnost v tem primeru nepravična ali enakopravnost ne nujno pomeni pravičnost: shrani.si/f/2/9I/26XITv0Z/enakost&
Ali družbi preko ukrepa posameziku zares pomagamo tako, da starša pošljemo na prestajanje kazni je torej vprašanje. Res da je ukrep lahko upravičen zaradi vzgoje posameznika, toda z njim lahko ustvarimo tudi druge posledice, ki pa so naposled lahko celo daljše (nepotrebno) breme davkoplačevalcev.
Torej ne govorim več samo o plačevanju kazni, temveč tudi o smiselnosti prestajanja kazni glede na stroške davkoplačevalskega denarja. Iz tega lahko sklepam, da je zadeva kompleksna, ki kliče potrebo vključitve strokovne javnosti.
Morda iz tega lahko zaključim, da se dober sodnik in družba ne bi smeli odločati le na podlagi suhoparne in omejene zakonodaje, temveč tudi glede na moralno primernost ali razumevanje posamezne situacije iz človeške, življenjske, moralno-etične plati. Prav tako pa bi morda lahko rekli o potrebi prilagajanja zakonodaje življenjskim situacijam in ne obratno.
lp.
Absolutno proti! Prekršek ni nekaj, kar moraš storiti! Poleg tega je še dejstvo, da evidenc o dejanskih prihodkih nima nihče! Skoraj vsakdo pozna nekoga, ki ima socialne transferje, čeprav "vsi" vedo, da dela še na črno in na sivo!!
Dragi sodržavljani!
Zahvaljujem se vam, ker ste svoj čas in komentarje namenili obravnavi predloga.
Rad bi dodal le še pojasnilo.
Moj predlog je namenjen načelni usmeritvi pravičnosti denarnih kazni. Če dobi primerno podporo je potem nov samostojen proces, kako ga izvedbeno dogovoriti in vnesti v zakonodajo, da doseže svoj namen.
Večina komentatorjev se ukvarja z izvedbo in ga podpira ali pa ne, glede na to, kako si predstavlja izvedbo predloga.
Poleg tega lahko zelo suvereno trdim, da je večina voznikov med prekrškarji. Zaradi nehotene napake ali drugih razlogov, statistika je zgovorna.
Pozna kdo voznika, ki še ni napravil prekrška? Še celo nekaznovanih je le za vzorec.
Prometna tematika je zelo kompleksna, da ne bi bilo zmede zaradi vsebinsko preobširne debate, predlagam komentarje prvenstveno na načelno opredelitev glede pravičnosti denarnih kazni.
Hvala vsem sodelujočim!
Podpiram, vendar ne za prometne prekrške! Ti služijo v vukojebini le kot inkaso. Dokazano.
Tisti, ki trdite, da z manj kot 420 € dohodka ali tisti brez zaposlitve in dohodka ipd itn - ne plačajo nič zavajate. Plačajo enako. Vem sam po svojem primeru ko so mi je naci policija naložila kazen 210 € nato pa še sodišče enako takso in je bilo treba vse to plačati (se sposoditi) ali pa je bil najavljen rubež. Da ne omenjam, da mi je bila zadeva s strani naci policije podturena (zamera). Pa to ni tu pomembno, pomembno je, da mora mali človek plačati popolnoma VSE, oni, ki je imel možnost veliko nakrasti pa se temu le na ves glas smeji. Kot je pravilno navedel avtor članka.
Scenarij 4
Če nekdo naredil prekršek vreden 11 točk, se točke takoj spremenijo v dejansko kazen. Čez 1 mesec ponovi kršitev. Ker je bila ponovitev iste kršitve v obdobju 1 leta se izračunajo točke tako.
Število kršitev v obdobju 2 let sta bili 2 kršitvi. Vsaka je vredna 11 točk. Ker gre za ponovitev znotraj obdobja 2 let, je izračun takšen.
število točk potenciramo s številom ponovljenih kršitev (gre za enake kršitve) znotraj obdobja 2 let in odštejemo s številom točk kršitve, ki so bile že spremenjene v kazen
rezultat
11*11 -11 = 110 točk
Scenarij 5
Če nekdo naredil prekršek vreden 11 točk, se točke takoj spremenijo v dejansko kazen. Čez 1 mesec ponovi kršitev. Ker je bila ponovitev iste kršitve v obdobju 1 leta se izračunajo točke tako.
Število kršitev v obdobju 2 let sta bili 2 kršitvi. Vsaka je vredna 11 točk. Ker gre za ponovitev znotraj obdobja 2 let, je izračun takšen.
število točk potenciramo s številom ponovljenih kršitev (gre za enake kršitve) znotraj obdobja 2 let in odštejemo s številom točk kršitve, ki so bile že spremenjene v kazen
rezultat
11*11 -11 = 110 točk
Čez 5 mesecev kršitelj spet ponovi kršitev. Izračun bi bil takšen:
11*11*11 - (11+11) = 1309 točk
Meni pa se zdi tale predlog zdi zelo dober. Ker namen sankcij je kaznovati oz sankcionirati kršitelje in preprečevati storitve oz ponovitve nedovoljenih dejanj oz ravnanj. Nekdo, ki ima zelo visoke prihodke, so določene kazni za njega drobiž oz nimajo nekega vpliva na kršitelja. Pri teh kršiteljih sankcija ne doseže svojega cilja.
IZVEDBA
1 stopnja
Kazni za kršenje zakonov bi bile v obliki točk oz v določeni merski enoti. Policaj oz inšpekcijska služba oz katerikoli državni organ, ki je pooblaščen za sankcioniranje v času izrekanja kazni ne bi vedeli, kakšna bo dejanska kazen. Vedeli bodo samo koliko točk je vredna določena kazen.
S tem zagotovimo pravici do varstva osebnih podatkov na prvi stopnji.
2 stopnja
Ko se kršitelja prvič pravnomočno kaznuje, se ugotovi dejansko premoženjsko stanje. To stanje velja za dobo enega leta. Če se po preteku enega leta ne pojavi nova kršitev, ni več potrebe po ugotavljanju dejanskega stanja kršitelja.
Na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja se določi kazen. Ali v oblike denarne kazni, bodisi v obliki prostovoljnega dela, ali kakšne druge oblike kazni. Sistem, bodisi računalnik bodisi državni organ pretvori kazenske točke v dejansko kazen. Za 1 kršitev oz za kršitev, ki nima velikega pomena, bi sistem počakal 2 leti preden se izreče dejanska kazen. Če se v roku 2 let NE pojavi nova kršitev, se točke izbrišejo. Če pa nastane nova kršitev se ugotovi kolikšna je vsota vseh točk. Če je bila nova kršitev enaka prejšnji, se pravi, da je šlo za ponovitev kršitve, se kršitve potencirajo.
Kar pomeni v praksi:
Minimum za takojšen izrek kazni je 10 točk.
Scenarij 1
Če nekdo naredil prekršek vreden 2 točki, čez 1 mesece naredi enako kršitev in če 3 mesece spet enako kršitev, se seštevek točk izračuna takole:
število točk potenciramo s številom ponovljenih kršitev (gre za enake kršitve). Imeli smo 3 kršitve, vsaka kršitev je vredna 2 točki, dobimo rezultat 8 točk. Ker še ni dosežen minimum, se počaka 2 leti. V roku 2 let se točke spremenijo v dejansko kazen, ker je šlo za ponovitev enake kršitve.
Scenarij 2
Če nekdo naredil prekršek vreden 2 točki, čez 1 mesece naredi enako kršitev in če 3 mesece spet enako kršitev in čez 5 mesecev enako, se seštevek točk izračuna takole:
število točk potenciramo s številom ponovljenih kršitev (gre za enake kršitve). Imeli smo 4 kršitve, vsaka kršitev je vredna 2 točki, dobimo rezultat 64 točk.
Scenarij 3
Če nekdo naredil prekršek vreden 2 točki, se počaka 2 leti. Ker v roku 2 let ni bilo nove kršitve, se točke izbrišejo.
S takšnim načinom bi dosegli:
a) da se na drugi stopnji NEBI ukvarjali z balastom
b) pri ponovitvah enakih kršitev, bi se kazen povečala potencialno. Kar pomeni, da bi nekdo, ki je ponavljal kršitve, bil bolj kaznovan, zaradi ponavljanja enakih kršitev
Za vse tiste, ki uveljavljajo pravico do finančnih sredstev od države tako imenovanih socialnih transferjev (otroški dodatek, subvencija vrtca, dodatek za socialno ogrožene, itd), pa bi se tako mora enkrat letno ugotavljati dejansko premoženjsko stanje. Pa ne v smislu, da vsak državni organ ugotavlja posamezno dejansko premoženjsko stanje. Ko je bilo prvič ugotovljeno premoženjsko stanje, je izhodišče takšno stanje za dobo 1 leta, razen, če se je v tem času drastično spremenilo. In vsi državni organi uporabljajo to stanje kot izhodišče.
V takem primeru bi potem prišlo do nekega preračunavanja s točkami.
Na točke ne bi več gledali kot kazen, ampak kot nek bonus, ki ga kot zaveden Slovenec seveda morš čimbolj izkoristiti.
Kot drugo je že večkrat bilo izpostavljeno, da kaznovanje po nekem daljšem času nima želenega efekta. Kazen mora biti čimhitrejša, da se ostane neka povezava med dejanjem in posledico.
Tretje, premoženjskega stanja ni tako težko prikriti; kar nekaj milijonarjev je, ki na papirju nimajo prebite pare. Takšnim bi tak sistem dal še dodatno potuho.
Za male kršitve pač ne bi bilo takojšne kazni, saj tudi ni potrebe, ampak bi se ljudje zavedali, če ponovijo kršitev se kršitev potencira in ne sešteje. S tem bi se zavedali, da vsaka naslednja kršitev prinese še mnogo večje število točk, ker se enake kršitve POTENCIRAJO
Tudi tisti takozvani milijonarji, ki nimajo pribite pare, bi bila za njih zelo velika kazen, če bi morali prostovoljno 8 ur na dan delat neko javno delo ali kaj podobnega.
Ni potrebe vsake kršitve takoj kaznovati. Če je bila storjena mala kršitev in še ta samo enkrat v obdobju 2 let.
Ne podpiram oz. podpiram morda samo za najhujše prekrške, pa še to samo v smeri navzgor, ne pa navzdol. Ne želim, da ima nekdo možnost biti nevaren vsem udeležencem, ker je socialni problem in lahko zaradi tega vozi pijan in prehitro.
Vsakomur se lahko kdaj "zgodi", da nevede stori kakšen prekršek, ampak to velja samo za najlažje prekrške, pri katerih kazen že tako ni tako visoka.
Hja, kje pa živiš? V Švici? Ali naj vlada jemlje denar od tistih, ki ga imajo in ga imajo naloženega v davčnih oazah? To je predlog, ki ne drži. Sedaj, ko so za prekrške ukinili uklonilni zapor, ni nobenega razloga za to, saj tistemu, ki ima manj kot 420 eur prihodka ne morejo nič vzeti.
Predlog ima z mojega vidika velika problema.
Prvi je ta, da revni (in navidezno revni) ne bi plačevali kazni (ali pa bi bile kazni simbolične), kar bi zmanjšalo učinkovitost kaznovalne politike. Kdo pa bo se sekiral glede parkiranja ali pa vožnje po peš coni, če bo dobil 5 EUR kazni?
Drugi problem je ta, da bi to zelo podražilo cel sistem. Ob vsakem prometnem prekršku bi bilo potrebno ugotavljati premoženjsko stanje kršitelja. In ne, ne strinjam se s tem, da ima vsak policist vpogled v moje premoženjske stvari - ti podatki so rezervirani za DURS in sodišča.
Morda bi bilo smiselno o takšni ureditvi razmišljati pri težjih prekrških. Ali pa prav vsak prekršek ovrednotiti s točkami....od najlažjih (varnostni pas, parkiranje in podobno), ki bi imeli 1 točko, do najtežjih s polnimi 18 točkami. In potem bi ob določenem številu zbranih točk (recimo 9 ali več) podelili kazen sorazmerno s premoženjskim stanjem kršitelja.
Za tiste, ki jim je res vseeno za denar, pa seveda vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja opredeliti kot kaznivo dejanje z obvezno zaporno kaznijo vsaj 6 mesecev.
Kako boš kaznoval nekoga, ki nima ničesar? Ni zaposlen, nima premoženja? Koliko bo znašala kazen?
Tako, da kazen plača njegov (zaposleni) zakonec. Točno tako je policist pojasnil moji ženi (ki je brez zaposlitve) in ji brez zadržka napisal plačilni nalog.
Kako se nekdo, ki nima dohodkov sploh lahko vozi v avtu. Poleg tega, nikomur ni potrebno delati prekrškov.