14. 1. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Skupno javno naročanje določa Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) ter Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije.
Na podlagi šestega odstavka 32. člena ZJN-3 tako Vlada Republike Slovenije lahko odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupno naročanje povečuje gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšuje konkurence na trgu. Vlada, v primerih, ko je to potrebno, odloči tudi, da se izvede skupno javno naročanje v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, zlasti za naročanje predmetov s področij, na katerih ti zavodi opravljajo dejavnost. K skupnemu javnemu naročanju vlade lahko pristopijo tudi drugi naročniki.
Ministrstvo za javno upravo je na podlagi 34.a člena Zakona o državni upravi od 1. 1. 2015 pristojno za opravljanje nalog na področju javnih naročil. Na podlagi 4. člena Uredbe je Ministrstvo za javno upravo pristojno za izvajanje skupnega javnega naročanja Vlade Republike Slovenije.
Uredba določa predmete skupnega javnega naročanja, pravila, izjeme od skupnega javnega naročanja in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil. Tako uredba določa, da so predmeti skupnega javnega naročanja predvsem naslednji:
- nakup, konfiguracija in namestitev strojne računalniške opreme,
- nakup in vzdrževanje naprav za fotokopiranje,
- nakup in vzdrževanje licenčne programske računalniške opreme različnih tehnologij,
- vzdrževanje strojne računalniške opreme,
- storitve informacijske podpore uporabnikom,
- storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo
- omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov,
- storitve stacionarne telefonije,
- poštne storitve,
- zavarovanje premoženja,
- nakup motornih vozil, razen specialnih vozil in vozil po posebnem naročilu,
- nakup energentov,
- nakup papirja za tiskanje,
- nakup pisarniškega in potrošnega materiala,
- fotografske storitve,
- najem poslovnih letalskih prevozov,
- nakup letalskih vozovnic,
- nakup zdravil, medicinskih pripomočkov in medicinske opreme.
Ministrstvo za javno upravo mora na podlagi 6. člena Uredbe vsako leto pripraviti predlog predmetov skupnega javnega naročanja, s katerim natančneje določi predmete skupnega javnega naročanja za posamezno leto, v nadaljevanju pa jih vlada potrdi s sprejemom sklepa o določitvi predmetov skupnih javnih naročil za posamezno leto.
Vlada Republike Slovenije tako že izvaja skupno javno naročanje v okviru skupnega nabavnega organa – Ministrstva za javno upravo. Preko skupnega javnega naročanja vlade se izvajajo javna naročila, ki so skupna vsem organom, ki so v skladu z ZJN-3 lahko zavezani k skupnemu javnemu naročanju. Na ta način se tudi standardizira blago (na primer osebni računalniki, prenosniki in podobno) kot tudi storitve (na primer mobilna telefonija) ter se dosegajo neposredni in posredni prihranki. Neposredni prihranki se dosegajo predvsem zaradi ekonomije obsega (nižje cene), posredni prihranki pa se izkazujejo v tem, da postopek oddaje javnega naročila, izvaja en naročnik, ki ima tudi več izkušenj pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil v primerjavi z manjšimi naročniki. Zaradi navedenega skupno javno naročanje ni primerno za vse predmete naročil, torej ko predmet naročila potrebuje le en ali dva naročnika.
Ministrstvo za javno upravo, kot osrednji nabavi organ, izvaja skupno javno naročanje za 24 predmetov skupnih javnih naročil za državne organe in organe javne uprave (dodatno je izvedlo še sedem skupnih javnih naročil na področju zdravstva). Nabor predmetov posameznih področij je v okviru predmetov, določenih z Uredbo in se razteza od energetike, preko storitev zavarovanj, do nakupa potrošnega blaga in storitev za osnovno delovanje organov državne in javne uprave. Število naročnikov, ki so vključeni v skupna javna naročila, se giblje od 30 do preko 300 posameznih naročnikov v enem naročilu. V vsa naročila pa je vključenih okoli 2.300 naročnikov. Vsako leto se izkazuje tudi vedno večji interes za pristop k skupnim javnim naročilo tistih naročnikov, ki k skupnemu javnemu naročanju niso neposredno zavezani.
Kot že zapisano, se skupnemu javnemu naročanju vlade lahko priključijo tudi drugi naročniki, ki niso zavezani sodelovati. Vlada ima namreč za določanje naročnikov, ki morajo sodelovati pri skupnem javnem naročanju vlade, pooblastila le v okviru naročnikov, ki so določeni v ZJN-3 oziroma jih lahko določa v okviru svojih pristojnosti.
Naročniki pa imajo v vsakem primeru možnost skupnega javnega naročanja, in sicer v skladu s 33. členom ZJN-3, ki določa priložnostno skupno javno naročanje. Najmanj dva naročnika se lahko dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil. Priložnostno skupno javno naročanje je tako v celoti prepuščeno naročnikom in je v zadnjih letih v porastu.
Ker je v predlogu predlagana tudi uvedba aplikacije za javno naročanje, pojasnjujemo, da je Ministrstvo za javno upravo že vzpostavilo informacijski sistem e-JN, v okviru katerega je mogoče elektronska oddaja ponudb. Prav tako je v okviru tega sistema vzpostavljen modul e-Dražbe, preko katerega je mogoče izvajati elektronske dražbe. Ministrstvo za javno upravo pa sicer že nekaj časa izvaja javna naročila v okviru sistema e-JN. Sestavni del sistema e-JN je tudi aplikacija e-Katalog, kjer so zbrani artikli za posamezni predmet skupnega javnega naročila npr. material za tiskanje, pisarniški material, preko katerega se zbirajo potrebe za določeno skupno javno naročilo, po oddanem naročilu pa se predmetni artikli v katalogu tudi naročajo. S tako aplikacijo je posameznim naročnikom maksimalno olajšan proces neposrednega naročanja, zagotovljena je enotnost dobav in povečana transparentnost.
Elektronsko javno naročanje omogoča doseganje večje učinkovitosti v postopkih javnih naročil, pomeni izboljšanje poslovanja uprave in zagotavlja prost pretok blaga in storitev ter dobro delovanje notranjega trga Evropske unije. Uspešna in učinkovita e-uprava, katere del je tudi javno naročanje, je strateški cilj Vlade Republike Slovenije, zato je zagotovitev sistema za elektronsko javno naročanje ključnega pomena. Elektronsko voden postopek poenostavlja vodenje javnih naročil in zmanjšuje možnosti napak. Vse navedeno prispeva k večji transparentnosti, lažji dostopnosti naročil in manjšemu manevrskemu prostoru za zlorabe.
Glede na vse zapisano po našem mnenju predmetni predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj se vse v predlogu zapisano, že izvaja.