3. 3. 2015
Odziv Urada RS za preprečevanje pranja denarja
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 – ZIS-E in 19/14; v nadaljevanju: ZPPDFT) v 13. členu omogoča ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke tudi na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila stranke. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZPPDFT je ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila dovoljena le v primerih, ko je stranka fizična oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravnih oseb, njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev ( 14., 15. in 16. člen ZPPDFT), na navedeni način ni mogoče, kar pomeni, da se morata zakoniti zastopnik pravne osebe ali njegov pooblaščenec zglasiti pri npr. banki, ko želita odpreti bančni (transakcijski) račun. Zahtevana je namreč osebna navzočnost ali pa prepustitev pregleda tretji osebi (25. člen ZPPDFT).
Odločitev za takšno zakonsko ureditev je izhajala iz dejstva, da fizične osebe, ki sklepajo poslovno razmerje v svojem imenu in za svoj račun predstavljajo manjše tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, torej manjše tveganje, da bodo kot stranke izrabile finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma, oziroma da bodo neko poslovno razmerje, transakcijo ali produkt, posredno ali neposredno, uporabile za pranje denarja ali financiranje terorizma, zato je pri pregledu le teh dovoljena uporaba kvalificiranega digitalnega potrdila. Kljub navedenemu, pa je v petem odstavku 13. člena ZPPDFT dodano še eno varovalo, ki določa, da ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ni dovoljena pri odpiranju plačilnega računa pri organizacijah iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT, razen pri odpiranju začasnega depozitnega računa za vplačilo ustanovitvenega kapitala. Prav tako ni dovoljena uporaba kvalificiranega digitalnega potrdila, če obstaja sum, da je bilo omenjeno potrdilo zlorabljeno, oziroma če organizacija ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost potrdila, tega pa overitelj, ki ga je izdal, še ni preklical.
Razvidno je tudi, da je skozi te določbe izraženo osnovno temeljno načelo, na katerem slonijo vsi ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma in je tudi v skladu z mednarodnimi standardi – t.i. »face-to-face« identifikacija. To pomeni, da mora vsak izmed zavezancev za izvajanje določb ZPPDFT ob npr. sklepanju poslovnega razmerja ali izvajanju transakcij, ki presegajo 15.000 EUR, svojo stranko osebno videti in osebno ugotoviti in preveriti njeno istovetnost. Govorimo o načelu »poznavanje svoje stranke«.
Osnovni preventivni ukrepi se tako pričnejo izvajati že ob prvem kontaktu zavezanca s svojo stranko, na sami vstopni točki v finančni sistem države oz. pri drugem zavezancu, katerega dejavnost lahko vpliva na finančni sistem države.
Možnost ugotavljanja in preverjanja istovetnosti zakonitega zastopnika ter njegovega pooblaščenca na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila ni bila dana v ZPPDFT že zaradi samega nabora potrebnih podatkov. Naj pojasnimo: ZPPDFT omogoča, da poslovno razmerje v imenu pravne osebe lahko sklene ne le zakoniti zastopnik pravne osebe temveč tudi njegov pooblaščenec. V primeru, ko poslovno razmerje namesto zakonitega zastopnika sklepa pooblaščenec, organizacija v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZPPDFT ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca z vpogledom v njegov uradni osebni dokument v njegovi osebni navzočnosti (za kar se strinjamo, da bi bila uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila smiselna) ter med drugim pridobi tudi podatke o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, in sicer iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik. V tem primeru ZPPDFT torej zahteva še dodatne podatke o zakonitem zastopniku iz overjenega pisnega pooblastila, kar pa ob uporabi kvalificiranega digitalnega potrdila ni mogoče. Gre za zavedanje in jasno izraženo voljo zakonitega zastopnika, po postavitvi in podelitvi ustreznih pooblastil pooblaščencu.
Zakon ni predvidel možnosti uporabe kvalificiranih digitalnih potrdil pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti zakonitega zastopnika pravne osebe oziroma njegovega pooblaščenca tudi zaradi možnosti do zlorabe kvalificiranega digitalnega potrdila znotraj neke pravne osebe. V tem primeru se namreč izpostavlja vprašanje, ali je posel res sklenil zakoniti zastopnik ali kdo drug znotraj podjetja. Nedvomno je na ta način znatno povečana izpostavljenost vseh deležnikov pojavu pranja denarja ali financiranja terorizma. Naj samo primeroma navedemo pojav t.i. »slamnatih podjetij«, kjer tovrstna podjetja v pravnem prometu zastopajo slamnati direktorji, ki so običajno osebe, ki v resnici ne opravljajo funkcije zakonitega zastopnika in ne sklepajo poslov po svoji volji ampak po navodilu organizatorjev nezakonitih poslov. Ravno zahteva po t.i. face-to-face identifikaciji tovrstne anomalije vsaj deloma odpravlja in onemogoča oz. jih oteži.
Ker gospod Marko Rant (ki je trenutno udeležen v start-up podjetju, ki razvija storitveni produkt pri katerem bo njegovo podjetje zavezano k izvajanju ukrepov po ZPPDFT) opozarja, da mu nedovoljena uporaba kvalificiranih digitalnih potrdil pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti zakonitega zastopnika pravne osebe oziroma njegovega pooblaščenca povzroča precejšnje logistične težava, pa Urad meni, da je trenutna zakonska ureditev glede pregleda stranke, ter glede na zgoraj opisano, ustrezna.
V postopku priprave je nov ZPPDFT, katerega cilj je prenos četrte direktive s področja boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v slovenski pravni red. V okviru priprave novega zakona bo Urad preučil vse smiselne predloge in pripombe, ki ne bodo načenjale temeljev sistema boja proti pranju denarja in financiranja terorizma ter ne bodo v nasprotju z mednarodnimi standardi na tem področju na eni strani, bodo pa po drugi strani vseeno olajšale nastopanje gospodarskih subjektov na trgu.
Predlagamo, da gospod Rant posreduje Uradu pisno vprašanje s podrobnim opisom svoje dejavnosti, saj bomo lahko samo na ta način preučili konkretno situacijo in zavzeli Uradno stališče.
Načelno stališče Urada glede izvajanja konkretnih določb ZPPDFT je tako opisano zgoraj, konkretnega poslovnega razmerja pa ne moremo komentirati in predloga gospoda Ranta v tem trenutku ne moremo upoštevati. Na razpolago imamo namreč premalo podatkov o samem podjetju in njegovi (nameravani) dejavnosti, torej niti ne vemo v kateri sklop zavezancev bi podjetje glede na svojo dejavnost bilo uvrščeno.