Snemanje izpitne vožnje
Glede na to da se lahko standardni izpitni preizkusi in zagovori po predhodnem soglasju fakultete, kandidata in članov komisije na fakultetah snemajo – predlagam, naj ima kandidat, ki opravlja glavno vožnjo na vozniškem izpitu, izbirno možnost namestitve kamere za snemanje slike in zvoka v vozilu, na nemotečem mestu.
V primeru izpitnokomisarjevega nestrinjanja s snemanjem se snemalno telo namesti na način, da z ničimer ne pridobiva in shranjuje nasprotovalčevih t. i. osebnih podatkov določljivosti – torej z onemogočenim snemanjem zvoka in vidnega polja, ki fizično zajema komisarjev izgled.
Zapis iz te kamere seveda lahko uporablja le kandidat v svojo obrambo in kot protiargument neutemeljenim očitkom, saj se teh komisiji ne da drugače dokazati, teh posnetkov pa ne more uporabljati tudi komisija, saj je zanje sklicevanje na posnetek brezpredmetno, ker posnetek ni njihova last in je bila kamera nameščena na željo kandidata.
Pogosto se namreč dogaja, da se izpitna komisija "odloči" za negativno oceno iz povsem banalnih razlogov, ki so pogosto napihnjeni ali pa se sploh niso zgodili, edini razlog za zavrnitev kandidata pa je tistih 15 eur, ki jih bo kandidat, če želi narediti izpit, moral plačati za novo priglasitev. Nekaj pogostih in absurdnih neresničnih razlogov, ki jih uporablja komisija za nemoteno pometavanje neomejenega števila kandidatov neomejeno krat, brez realne osnove in ki se jih ne da drugače dokazati:
· premalo gleda v vzvratno ogledalo
· ne spremlja prometa za seboj
· premalo pogleda pred vključevanjem na prednostno cesto
· prepozno/prezgodaj nakaže smer
· spusti preveč pešcev, čeprav bi med njimi lahko že speljal (?!)
· izsili prednost, čeprav mu je nasproti vozeči nakazal prepustitev prednosti – če ne bi speljal, pa bi mu očitali oviranje dinamičnosti itn.
Pojavljajo pa se tudi drugi podli prijemi izpitne komisije, s katerimi želijo ovirati kandidata, zmanjšati koncentracijo in izsiliti napako ali neustrezen odziv:
· prosi kandidata, naj malo pomakne sedež, ker ima premalo prostora za noge, za kar ga vrže
· razgrne časopis in mu očita, da ga/je ni opozoril
· komentira promet (v smislu "Kako vozi tistile tam!") in želi izsiliti kandidatov odgovor, za kar ga vrže
· se ne predstavi kandidatu in mu očita, da ga/je ni vprašal po imenu in spustil neznanca v vozilo
· zaradi nasprotovanja oceni (čeprav povsem konstruktivno in utrmeljeno) očita kandidatu neustrezen odnos do avtoritete
· med vožnjo po nepotrebnem govori in očita kandidatu, da ga/je ni opozoril, naj neha govoriti
Mislim, da se na izpitni vožnji velika večina kandidatov zavrne povsem po nepotrebnem in z neutemeljenimi nerealnimi vzroki. Mnogo 18–20-letnikov, ki prihajajo iz družin z nižjimi dohodki, kot dobri vozniki, komaj nabere ves denar za vozniški izpit, da bi si omogočil prevoz na fakulteto in boljše pogoje za zaposlitev, tako kljub dobremu poznavanju cestnoprometnih predpisov, izvrstnemu obvladanju vozila in vključevanju v promet, ne naredi izpita zato, ker so prepuščeni na milost ali nemilost, ali ima komisar dober ali slab dan, in bi kot kandidati morali imeti možnost, da s potrditvijo inštruktorja dokažejo svojo vožnjo in demantirajo neresnične utemeljitve iz zlonamernih subjektivnih želja komisije z avtentičnim in neizpodbitnim dokazom.