pokojnina naj izhaja izključno iz plačanih prispevkov pokojninski blagajni
vse ostale pokojnine ki se danes izplačujejo naj najdejo drug vir dohodka razen otrok ki ostanejo brez staršev
solidarnostne pokojnine so stvar socialne blagajne
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Najprej bi želeli pojasniti, da sta bili pravica do državne pokojnine in pravica do varstvenega dodatka, ki sta imeli značaj socialnovarstvenega prejemka in nista imeli podlage v plačanih prispevkih ter sta se financirali iz državnega proračuna, z novo zakonodajo s področja socialnega varstva že s 1.1.2012 (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre) preoblikovani in prenešeni iz pokojninskega sistema v sistem socialne varnosti. V okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil namreč namen pravice do državne pokojnine v zagotovitvi sredstev za preživljanje tistim osebam, ki nimajo pravice do pokojnine niti iz slovenskega sistema socialnega zavarovanja niti iz tujega sistema pokojninskega zavarovanja, zato je jasno, da ta pravica ni imela podlage v obveznem zavarovanju oziroma vplačanih prispevkih in da je šlo pri tej vrsti pokojnine v osnovi za socialni transfer države socialno ogroženim državljanom. Namen takšne ureditve ni bil v ukinjanju posameznih pravic, temveč le v njihovi smotrnejši umeščenosti v ustrezen sistem.
Nadalje bi želeli opozoriti, da je prvotni predlog besedila novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) predvideval ureditev pravic iz sedanjega 161. člena ZPIZ-2 (obveznosti državnega proračuna) v posebnem zakonu izven pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerim bi se na novo uredil način zagotavljanja sredstev za pravice, pridobljene na podlagi posebnih pogojev in ugodnejše odmere, izplačane na podlagi 232. člena ZPIZ-1 ter pogoje za pridobitev te pravice ter njihovo odmero. Vendar pa socialni partnerji tekom pogajanj o pokojninskem zakonu glede navedene problematike niso uspeli doseči soglasja, zaradi česar je bil predlog umaknjen iz vsebine zakona.
Obveznosti iz obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, so tako v skladu z veljavno zakonodajo še vedno urejene v 161. členu ZPIZ-2, ki taksativno našteva upravičence do teh pravic in pri tem povzema tako 232. člen prejšnjega zakona (ZPIZ-1) kot tudi določbe zakona o poračunavanju finančnih obveznostih RS iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Načeloma se v RS oseba lahko upokoji, ko izpolni tako zahtevani pogoj starosti kot tudi pogoj pokojninske dobe brez dokupa. Ker gre za izredno dolgo obdobje (približno 40 let), osebam, ki so imele v preteklosti priznane določene posebne pravice, teh pravic ni mogoče odvzeti. Gre za na primer delavce v premogovnikih, policiste, delavce z azbestom, pa tudi borce NOV in veterane iz slovenske vojne… Vendar pa je v zvezi z navedenimi posebnimi pravicami potrebno opozoriti, da se sredstva za pokrivanje teh obveznosti ne izplačujejo iz pokojninske blagajne, kot zmotno navaja avtor pobude, temveč jih zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.