13. 1. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05 − uradno prečiščeno besedilo, 52/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po tem zakonu pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.
Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje.
Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.
Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer sta bili dve realizirani v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005 in 2010, nekaj pa jih Državni zbor Republike Slovenije ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države.
V ureditev praznikov je nazadnje posegel tudi ZUJF, ki je praznovanje novega leta skrajšal na en dan, pri čemer pa predlog za skrajšanje praznovanja praznika dela v postopku sprejemanja zakona ni bil podprt. Ob tem je treba poudariti, da dvodnevno praznovanje novega leta tudi sicer ni uveljavljeno v večini primerljivih evropskih držav. Cilji, ki jih je zakon zasledoval v delu, ki se nanaša na zmanjšanje števila dni praznovanja novega leta, so bili zagotavljanje večjega fonda efektivnih delovnih ur v javnem sektorju in v gospodarstvu, kar vpliva na povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev ter v posledici pozitivno prispeva tudi h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in primerljivosti ureditve dela prostih dni v državah Evropske unije, saj je usklajenost določitve dela prostih dni v evropskem prostoru izredno pomembna tudi zaradi medsebojnega gospodarskega in finančnega poslovanja.
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznovanja praznikov v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva ureditvam v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.
ga ni cez prazno floskuliranje pristojnega organa
dokler nimamo podobnega sistema kot je npr v VB, kjer je praznik na dolocen datum, ki pade, kakor pade, prost je pa naslednji ponedeljek, zivimo v praznicnem lotu.
eno leto je prostih dni veliko, kaksno drugo leto spet manj.
tako da je kakrsnakoli primerjava po stevilu prostih dni brezpredmetna.
primerno bi bilo torej uvesti sistem opisan zgoraj, vedno enako stevilo prostih dni.
In katere bi potem črtali?
Trenutno imamo 13 praznikov, ki niso fiksirani na nedeljo. Recimo, da jih je vsako leto v povprečju 10 med tednom.
Katere tri bi brisali, da bi ostalo število delovnih dni enako?
kar pravim bi zahtevalo temeljito preoblikovanje praznicnega sistema, kar bi bilo seveda potratno in ideolosko nabito...
ampak tako cez palec bi se zlahka odpovedal 8 feb, binkostim in marijinemu vnebovzetju, ce je ravno sila tudi 2. maju ali dnevu upora..
In potem imate od Novega leta do Velike noči dobre tri mesece brez praznika, poleti 4 mesece, za prvi maj pa več težav pri počitnicah/dopustih.....
Glede na to, koliko nasprotovanja je požela ukinitev 2.1. kot praznika (pa gre tukaj le za še en dan v obdobju, ko je že itak veliko prostih dni), bi bilo veselo spremljati reakcije ljudi na tak predlog....
Pa ne me narobe razumeti, jaz se strinjam s tem, da bi bilo koristno imeti vsako leto enako število prostih dni. Vem pa, da bi to verjetno naletelo na malo revolucijo.
Podpiram predlog, ker en dan v letu ne spremeni kaj veliko, saj je v letu 365/366 dni in od tega 16 dni praznikov, med katerimi jih je 12 dela prostih dni. Prav tako si precej ljudi na 2. januar vzame dopust, kar pomeni, da je delo zaradi tega precej omejeno in v marsikaterih segmentih onemogočeno, ker veliko število delavcev kljub temu manjka, 1. januar je navsezadnje vseeno novo leto in pred tem silvestrovo kot najdaljša noč v letu, ko so ljudje marsikje in se potem na 2. januar praviloma regenerirajo, da gredo potem 3. januarja v službo spočiti in polni energije.
Kdor misli, da bo en dan več dela popolnoma spremenil situacijo, živi v iluzijah.
Nihče ne misli da bo en dan popolnoma spremenil situacijo.
Spremeni jo za cca. pol odstotka.
Jaz pa mislim, da še niti toliko ne, glede na to, da imajo tudi poslanci 2. 1. praktično skoraj kolektivni dopust. In še zdaleč niso edini. Da o produktivnosti na tisti dan tudi pri tistih, ki pridejo v službo, ne govorimo.
V zasebnem sektorju redko kdo zaposlenim dovoli, da so 2.1. v službi samo za število.
Predlog 100% podpiram! Glede na to da imamo po zadnjih podatkih 116.048 nezaposlenih je delo na 2.1. itak brezpredmetno,niti cent se ne prihrani ali poveča. In da se še obregnem ob tiste,ki so zakon sprejeli...poglejte malce 2.1. v naš parlament in preštejte koliko poslancev 'dela' na ta dan...več kot ene 15 od 90 jih ne boste našteli,toliko o tej 'produktivnosti'.
Ne da ljudje preveč delamo. DEFINITIVNO PA PREVEČ ČASA PREŽIVIMO V SLUŽBAH!
se strinjam. Ves rasznoj je prinesel dejstvo , da uspešnost nekega kolektiva ni v tem koliko časa praživi v službi, ampak kako je v tistem delovnem času angažiran, motiviran in inovativen. Na vse te tri kvalitete pa neka prisila po dalšanju delovnega časa vpliva NEGATIVNO!
Po dela prostih dnevih nič ne zaostajamo za ostalimi državami Evropske unije.
Glede na stanje v državi bi izguba produktivnosti negativno vplivala na gospodarsko okrevanje. Poleg tega je v tistem času že kar nekaj prazničnih dni (v enem tednu kar trije), tako da 2.1. res ni nujno potreben.
Izguba produktivnosti, gospodarsko okrevanje ... Jaz pa sem bil do tega trenutka prepričan, da vsi skupaj živimo v Sloveniji, ki industrije praktično nima več ...
Kje pa potem dobimo denar za storitve, če ni industrije? Mineralnih bogastev nimamo, turizma pa tudi ne dovolj.
Poleg tega ne gre samo za industrijo. Tudi storitvene dejavnosti spadajo zraven.