20. 1. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju ZJU) deli na dve kategoriji, glede na naravo dela, ki ga opravljajo:
- na uradnike, ki v organih opravljajo javne naloge in zahtevnejša spremljajoča dela, ki zahtevajo poznavanje javnih nalog organa ter
- na strokovno-tehnične javne uslužbence, ki opravljajo druga spremljajoča dela.
Javne naloge organa so naloge, ki so povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa in so organu poverjene z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi (npr.: pripravljanje strokovnih podlag za politično odločanje in naloge izvrševanja politike, vključno z nadzorstvenimi nalogami, razvojne in pospeševalne naloge, itd.). Spremljajoča dela pa so dela, ki jih je treba opravljati za nemoteno izvajanje javnih nalog organa. To so finančne in računovodske, kadrovske in organizacijske naloge, naloge vzpostavljanja in vzdrževanja informacijskih sistemov ter naloge tehničnega vzdrževanja in tehnične pomoči, ipd. ZJU upoštevaje navedeno na dve kategoriji ločuje tudi delovna mesta (na uradniška delovna mesta in strokovno-tehnična delovna mesta).
Delitev javnih uslužbencev na uradnike in strokovno-tehnične javne uslužbence v Sloveniji izhaja iz enakih izhodišč kot ureditev večine evropskih držav. Razlog za razlikovanje med uradniki in strokovno-tehničnimi javnimi uslužbenci je iskati tudi v namenih oziroma ciljih, ki jim sledi ZJU. Poleg tega analiza razlik v statusu, pravicah in obveznostih uradnikov na eni strani in strokovno-tehničnih uslužbencev na drugi strani pokaže, da sta v pretežni meri obe kategoriji izenačeni. Razlike se kažejo zlasti v naslednjih elementih:
- obveznost javnega natečaja velja samo za zaposlovanje uradnikov, medtem ko se strokovno-tehnični javni uslužbenci zaposlujejo na podlagi enostavnejšega postopka objave po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1),
- uradniki so imenovani v naziv, ki je pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta,
- za uradnike so predvidena posebna obvezna usposabljanja in strokovni izpiti (obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, strokovni izpit iz upravnega postopka).
Določbe ZJU v zvezi z obveznostjo javnega natečaja izhajajo iz Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju: URS). ZJU namreč le podrobneje ureja določbo 122. člena URS (zaposlitev v upravnih službah), ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Iz ustavne določbe torej izhaja, da je za zaposlitev v upravni službi potrebna izvedba javnega natečaja. Ta ima dva namena: prvič, omogoča vsem kandidatom dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji (brez dajanja neupravičene prednosti določenemu kandidatu), in drugič, zagotavlja izbiro najprimernejšega kandidata. Javni natečaj predpostavlja naslednje elemente: objava prostega delovnega mesta, razumen rok za prijave, izbirni postopek z vnaprej določenimi merili, obrazložena izbira. Cilj navedenih elementov je, da se izbere kandidat, ki je po svoji strokovni usposobljenosti najprimernejši, oziroma kandidat, ki bo največ prispeval k učinkovitemu in uspešnemu delu organa.
Glede na navedeno menimo, da je predlagana popolna izenačitev uradniškega delovnega mesta s strokovno-tehničnim delovnim mestom nesprejemljiva, zato predloga ne podpiramo.