8. 1. 2015
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ureditev v Kazenskem zakoniku
Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1, Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo) določena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in sicer v sedmem poglavju (74. do 77.c člen KZ-1). V 74. členu je uzakonjeno temeljno načelo kazenskega prava, ki določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Korist iz prejšnjega stavka se odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v tem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje.
V nadaljevanju je določen še način odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi, in sicer se storilcu kaznivega dejanja primarno odvzame denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi (prvi odstavek 75. člena KZ-1). Če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoče odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza premoženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1).
Poleg tega je v tretjem in četrtem odstavku 75. člena KZ-1 določeno še, da se premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, lahko odvzame tudi tistim, na katere je bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Če je bila premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, prenesena na bližnje sorodnike storilca kaznivega dejanja (razmerja iz 224. člena KZ-1), ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi (iz prvega odstavku 75. člena KZ-1) na te osebe preneseno kakšno drugo njegovo premoženje, se jim odvzame, razen če dokažejo, da so zanj plačali dejansko vrednost.
Prav tako je v KZ-1 urejena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi pravni osebi, odvzem premoženja zaradi kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi ter odvzem premoženja, pridobljenega v zvezi s kaznivim dejanjem.
Ureditev v Zakonu o kazenskem postopku
V Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP, Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo 47/13) je v členih od 499 do 501 urejen tudi postopek za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora (tretji del ZKP - Posebni postopki, 28. poglavje). V 499. členu ZKP je določeno, da se premoženjska korist, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja v kazenskem postopku po uradni dolžnosti. Sodišče in drugi organi, pred katerimi teče kazenski postopek, morajo med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi. Če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma znesek, ki ustreza njihovi vrednosti, se ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim zahtevkom.
Ureditev odvzema premoženja nezakonitega izvora
Ministrstvo za pravosodje na tem mestu še dodaja, da je od leta 2011 v veljavi tudi Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju: ZOPNI, Uradni list RS, št. 91/11 in 25/14), ki daje pravno podlago za t.i. civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora. Ker po KZ-1 v kazenskem postopku ni mogoče odvzeti vsega premoženja, v zvezi s katerim obstaja sum, da je nezakonito (saj se ob obsodbi za določeno kaznivo dejanje lahko odvzame le tista premoženjska korist, ki je bila pridobljena s tem kaznivim dejanjem ali zaradi njega), je v 5. členu ZOPNI določeno, da je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Postopek odvzema se začne s finančno preiskavo, ki se izvede v skladu z ZOPNI, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in njegova skupna vrednost presega 50.000 eurov. Glavna značilnost postopka po ZOPNI je torej v dejstvu, da je za civilni odvzem postavljen nižji dokazni standard, in sicer ni potrebna obsodba v kazenskem postopku, ampak je dovolj, da so podani začetni razlogi za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje.
Glede na vse zgoraj navedeno, Ministrstvo za pravosodje meni, da je odvzem protipravno pridobljene koristi in premoženja nezakonitega izvora ustrezno pravno urejen in daje ustrezno pravno podlago za izvedbo ustreznih postopkov tako v kazenskem kot tudi v civilnem postopku.
Ministrstvo za pravosodje zaključuje, da bo še naprej aktivno spremljalo izvajanje zgoraj opisanih določb ZKP in KZ-1 v praksi. Prav tako bo Ministrstvo za pravosodje v luči prihodnjih sprememb kazensko-procesne zakonodaje še naprej analiziralo vse predloge, ki bi še dodatno povečali učinkovitost izvedbe kazenskega postopka, vendar ob spoštovanju vseh ustavno zagotovljenih pravic obdolžencev in upoštevanju kazensko-pravnih standardov.