Sprejemni izpiti na fakultetah
Predlagam, da se glede vpisa gimnazijcev na različne univerzitetne in visokošolske študijske programe visokega šolstva na različnih fakultetah zakonsko določi, da morajo fakultete kot edini pogoj za vpis na fakulteto šteti le uspešnost pri opravljenih sprejemnih izpitih pred samim vpisom, ki naj bodo sestavljeni na podoben način kot diferencialni izpiti prehodov med različnimi fakultetami med 1. in 2. bolonjsko stopnjo študija, pri čemer naj bodo v tem primeru vodilo določeni strokovni predmeti nekaterih srednjih strokovnih in poklicnih šol na istem področju, tako kot so pri diferencialnih izpitih za vpis na 2. bolonjsko stopnjo študija vodilo določeni predmeti 1. bolonjske stopnje istega študijskega področja.
Pomembno bi bilo tudi to, da bi po drugi strani maturanti srednjih strokovnih in poklicnih šol, ki bi opravili poklicno maturo, lahko opravljali prav tako sprejemne izpite za vpis na univerzitetni študijski program (morda s kakšnimi predmeti iste stroke na gimnazijskem nivoju) in posledično ne bi rabili porabiti celotnega dodatnega leta za opravljanje splošne mature, kakor so morali doslej, če so se želeli vpisati na univerzitetni študijski program na fakultetah. Kar se visokošolskih strokovnih programov tiče, lahko ostane pri tem, da za njih zadošča določen uspeh na poklicni maturi oz. vsaj opravljena poklicna matura.
Danes sta namreč kot osnovna pogoja za vpis na univerzitetne študijske programe fakultet uspeh na splošni maturi in splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku, ki imata v bistvu s samo stroko, kamor se študent vpisuje, zelo malo skupnega tudi zaradi sistema splošne mature same, pri čemer je sploh za naravoslovne fakultete med tremi obveznimi predmeti pomembna le matematika. Nekatere fakultete na svojih področjih sicer pri vpisu zahtevajo, da se v sklopu splošne mature opravi tudi en izbirni predmet z istega ali podobnih področij, vendar to praviloma ne igra kakšne večje vloge, ker je splošni uspeh na maturi v bistvu z višjimi nivoji (kjer se lahko dobi dodatne točke pri visokih ocenah) le pri treh obveznih predmetih (slovenščina, matematika in prvi tuji jezik). Ob upoštevanju predloga glede sprejemnih izpitov bi se splošno maturo popolnoma razbremenilo in bi lahko služila le kot sredstvo državnega preverjanja informativnega značaja ali pa bi se lahko ukinila, če bi se izkazala za preveliki strošek za državo, pri čemer bi bil za zaključek gimnazijskega izobraževanja v tem primeru dovolj uspešno opravljen 4. letnk. Predlog tudi ne bi favoriziral splošnih ali strokovnih srednjih šol, ampak bi za obe skupini šol in dijakov v njih podal enake možnosti glede kasnejšega študija, potem ko so so maturanti srednjih strokovnih in poklicnih šol danes deprivilegirani glede na gimnazijce sploh pri vpisovanju na univerzitetne študijske programe, čeprav imajo v bistvu več praktično uporabnih znanj in specializacija na svojem študijskem področju kot gimnazijci in se praviloma dogaja, da se morajo gimnazijci v času študija bolj potruditi, da se vživijo v samo specialno stroko iz svojega prejšnjega splošnega izobraževanja kot pa maturanti srednjih strokovnih in poklicnih šol, ki so v bistvu že v sklopu srednješolskega izobraževanja imeli tudi veliko praktičnih izkušenj na teh področjih in so se v stroko že zdavnaj vživeli ter se zanjo specializirali. Predlog bi odpravil marsikatere od teh problemov, saj bi morali tudi že gimnazijci za sprejemne izpite preučiti določena specialna področja svojega bodočega študija, ki se jih učijo dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol, zato bi bil tudi prehod z gimnazije na fakulteto kasneje lažji.