Posodobitev predpisov za kratkoročne oddaje nepremičnin
S prihodom storitve Airbnb.com tudi na slovenski trg, je veliko državljanov in državljank izkoristilo privlačnost Slovenije kot turistične destinacije za nekaj dodatnega zaslužka z oddajo svojih nepremičnin turistom.
Vlade, predvsem zahodne, so storitev sprejele z odprtimi rokami in zakonodajo prilagodile tako, da spodbujajo svoje državljane k oddaji nepremičnin in tako pripomorejo k višji blaginji, višjim prihodkom na račun turizma in nenazadnje višjim prispevkom v proračun zaradi s turizmom povezanih davkov.
Pri nas je področje kratkoročnih oddaj nepremičnin prilagojeno podjetjem in posameznikom, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo poklicno. Vsak, ki nepremičnino daje na razpolago za kratkoročne najeme več kot 5 mesecev, jo mora namreč kategorizirati, kar je za uporabnike Airbnb, ki oglašujejo lastna stanovanja, praktično nemogoče.
Razcvet tako perspektivne dejavnosti kot se je v svetu izkazala dejavnost preko strani Airbnb pri nas preprečujejo tudi rigidna in zelo zastarela pravila, nekatera celo namenjena samim sebi:
- pridobiti je treba soglasje etažnih lastnikov (v praksi nemogoče za večje stanovanjske zgradbe)
- že prej omenjena časovna omejitev oddajanja v turistične namene
- prijava gostov policiji (gostom vzbuja neprijeten občutek)
- zastarel način obračunavanja in plačevanja turističnih taks, ni možnosti e-oddaje in plačila
- pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanje
Ker je Slovenija v zadnjih letih veliko pridobila na prepoznavnosti kot turistična destinacija (Lonely Planet je Ljubljano celo postavil na drugo mesto najprivlačnejših evropskih turističnih destinacij), bi zato predlagal prilagoditev zakonodaje in sicer:
- ukinitev zahteve po pridobitvi soglasja etažnih lastnikov
- ukinitev časovne omejitve oddajanja v turistične namene
- ukinitev prijave gostov policiji, oziroma povezava podatkovnih baz s tistimi za oddajo podatkov za namen obračuna turističnih taks
- postavitev !!!UPORABNIKU PRIJAZNEGA!!! (za razliko od večine vladnih spletnih mest) spletnega mesta, kjer bodo stanodajalci elektronsko prijavljali svoje goste (možnost izvoza podatkov iz Airbnb, Booking.com in podobnih spletnih servisov, ki to omogočajo), hkrati pa bodo lahko preko kreditnih kartic in PayPal računov samodejno poravnavali turistične takse
- nadomestitev uporabnega dovoljenja z enostavno registracijo stanovanja na spletnem mestu (glej prejšnjo točko)
- pavšalno letno obdavčenje nepremičnin zasebnikov, namenjenih turističnemu oddajanju (npr. nakup letnega vavčerja glede na kapaciteto nepremičnine; število mesecev, ko je nepremičnina na voljo za najem itd.)
Ukrepi, predlagani v zgornjih alinejah bi močno olajšali tovrstno dejavnost in Sloveniji gotovo prinesli mnogo dobrega, predvsem pa uredile trenutno zmedo na tem področju, ki nikoli ni bilo mišljeno za posameznike, ki s tem zaslužijo nekaj dodatnega denarja in tega ne počnejo v okviru svoje glavne dejavnosti.
Korak naprej pa bi seveda bil enoten spletni portal, namenjen turističnim zmogljivostim, ki jih lahko ponudijo državljani tujim turistom. Na portalu bi lahko državljani uredili vse zakonske obveznosti ter na njem tudi oglaševali nepremičnine tujim turistom ob podpori ustreznih vladnih služb.
Slovenija še vedno ne najde poti iz krize in nekdaj dobičkonosne panoge se nikoli več ne bodo pobrale. Turizem očitno ni med njimi in tukaj je še veliko potenciala, ki pa ga lahko izkoristimo le ob proaktivnem delovanju vlade. Krvoločno ščuvanje davčnih in delovnih inšpektorjev na Airbnb uporabnike pač ne spada v takšno delovanje.