Davek na dobiček
Davčna reforma iz leta 2006, je uvedla postopno znižanje davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 25 % na 15 % do 2015. Reforma ni zagotovila odpiranja novih delovnih mest, ni privabila tujih investitorjev, domači tajkuni pa prikladno povečane dobičke itak prenašajo v davčne oaze.
Vladi RS predlagam zvišanje davka na dobiček pravnih oseb s sedanjih 17% na 30% ter hkratno ukinitev prispevkov delodajalca na izplačane plače. Prilivi v proračun bi ostali na približno enaki ravni, znižani stroški dela pa delodajalcem ne bodo ovira (ali izgovor) pri dodatnem zaposlovanju. (problem visoke brezposelnosti v državi)
Nadalje predlagam, da se hkrati z zvišanjem davka na 30%, podobno kot pri dvojni stopnji DDV, uvede tudi znižana stopnja davka na dobiček pravnih oseb v višini 15%, in ničelna stopnja davka na dobiček, pod pogoji:
1.) višja davčna stopnja 30% velja za podjetja, ki izplačujejo dobičke in ne reinvestirajo,
2.) znižana davčna stopnja 15% velja za podjetja, ki najmanj 50% dobička investirajo v širitev proizvodnje, ter s tem v nova delovna mesta,
3.) povsem pa so davka oproščene pravne osebe, ki celotni dobiček investirajo v širitev dejavnosti (solidarnostni bonus)
Ob takšni davčni ureditvi bi bila domača podjetja samodejno (brez dodatnih birokratskih vzpodbud in posegov države) stimulirana v investicije. Tajkunov, ki odnašajo dobičke v davčne oaze pa itak ne potrebujemo. Število milijarderjev se zadnja leta zvišuje sorazmerno s povečanjem svetovne revščine. Z dodatnim nižanjem davka na dobiček, brez jamstva v da bo dobiček reinvestiran, peščica neokapitalistov in ob podpori državne politike, poglablja recesijo in razslojevanje med ljudmi. Tudi v Sloveniji.
David in Sončendan, oba sta spregledala, da sem sočasno z dvigom davka na dobiček pravnih oseb, predlagala UKINITEV (mislim da 16,10%) sedanjega prispevka delodajalca na izplačane plače. Z ukinitvijo prispevka na bruto OD, bi se strošek dela znižal in delodajalci bi bili bolj stimulirani v zaposlovanje.
V vsakem primeru je potrebno rešitev iskati v zaposlovanju, sedaj že okoli 120.000 brezposelnih. Brezposelni državo stanejo preko socialnih transferjev, BPP in drugih navezujočih oprostitev (subvencija šolske prehrane, štipendije, plačilo vrtca, osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje i.t.d.). Več ko bo namreč ljudi zaposlenih, več bo iz njihovih bruto plač v proračun države vplačanih prispevkov PIZ in ZZ (in manj bo potrebe po višjem davku na dobiček pravnih oseb...). Da o prihodkih iz razširjene reprodukcije, ki jih prinašajo nova delovna mesta, niti ne govorim.
V primerjavi z ekonomsko bolj razvitimi državami EU, imamo v Sloveniji že od osamosvojitve dalje, eno od NIŽJIH stopenj davka na dobiček pravnih oseb! Z dodatnim zniževanjem (s prvotnih 25% na sedanjih 17%, in s trendom na 15%) ter s hkratno uvedbo (16,10%) prispevka delodajalca na izplačani OD, pa smo v smislu stimuliranja zaposlovanja množice brezposelnih dosegli popolnoma nasprotni učinek. To je dejstvo, ki ga nenazadnje dokazuje ena višjih stopenj brezposelnosti v EU.
Iz tabele (naslov linka podajam spodaj), je razvidna obdavčitev po državah EU za leto 2012. Luxembourg n.pr, ki ima najvišji BDP na prebivalca, je imel leta 2012 42,1% davka na dohodnino (tax on personal income), 28,8% davka na dobiček pravnih oseb (tax on corporate income) in 15% (VAT).
Ali podatek za Avstrijo, s katero se radi primerjamo: 50% davka na dohodnino (tax on personal income), 25% davka na dobiček pravnih oseb (tax on corporate income) in 20% (VAT).
Več o obdavčitvi po državah, vir:
europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do
Absurdno je, da v situaciji, kjer efektivna obdavčitev dosega tudi 50% prihodkov, razmišljamo o dvigu teh davkov. Pa naj bo to davek na kapitalske dobičke, ali pa obdavčitev dela.
Razmišljati je potrebno predvsem o tem, kako zmanjšati izdatke države. Obdavčeni smo že sedaj preveč.
Še najbolj pa so škodljivi davki, ki znižujejo konkurenčnost našega gospodarstva v mednarodnem merilu. In to so predvsem davki na dobiček in obdavčitev dela.
Kdo bo investiral v državo, kjer mora najprej pri povprečni plači 43% bruto bruto zneska odvesti državi, potem pa od ustvarjenega dobička plačati še 48% (glede na predlog), če si ga želi izplačati?
Če to pretvorim v številke v poenostavljenem primeru.
Ustanovim čisto storitveno podjetje (recimo, sprehajanje psov). Najdem si stranke, in zaposlim delavca. Strankam prodam za 3.660 EUR storitev. Delavcu dam povprečno plačo.
Ko državi odvedem 660 EUR DDVja, mi ostanejo 3 tisočaki. Od 3000 EUR plačam 750 EUR državi in 1000 EUR delavcu. Ostane mi 1250 EUR dobička, na kar bi plačal po vašem predlogu 375 EUR davka na dobiček podjetja. V kaj naj reinvestiram pri sprehajanju psov?
Če bi si preostalih 875 EUR dobička izplačal, bi plačal še 218,75 EUR davka na kapitalski dobiček.
Od 3.660 EUR ustvarjenega prometa bi torej država pobrala 2.004 EUR.
Delavec bi dobil 1.000 EUR.
Jaz pa 656 EUR.
Je to res poštena delitev?
David, ponudili ste izračun, za katerega oba veva, da NI REALEN. Preden boste vi, kot zasebnik, zatrjevano »kar« 50% obdavčen, boste v stroške svojega poslovanja lahko vnesli množico davčno sprejemljivih odhodkov, ki jih redno zaposlene osebe ne morejo vštevati v svoje izdatke.
Temeljna razlika med delavcem in delodajalcem je v tem, da
- delavec najprej plača davek in nato živi iz preostanka,
- delodajalec pa najprej odšteje (čim več) stroškov in šele nato plača davek.
Nakup računalniške in pisarniške opreme, potni stroški z dnevnicami, reprezentanca, štipendija za otroke, dodatna izobraževanja in razni simpoziji, letna vinjeta, poslovna darila, mesečna malica, sorazmerni prispevek k plačilu stroškov za nepremičnino, kolikor imate dejavnost prijavljeno na domačem naslovu, čistila in čiščenje prostorov... vse to in še mnogo več, so poslovnim subjektom davčno priznani poslovni izdatki, ki pa nazadnje tudi NISO zatrjevano 50% obdavčeni, kakor zatrjujete.
O goljufijah nima smisla govoriti, ker če se začnemo spuščati v to, lahko tudi delavec v tovarni vsak dan nekaj ukrade in si s tem dvigne mesečno plačo, lastnik pa nima komu ukrasti (razen sebi).
Če pa govorimo o dejanskih stroških, ki so davčno priznani, pa zadeva izpade še slabše. Če bomo 50 EUR na mesec plačaili računovodskemu servisu, bomo zaradi tega res plačali 20 EUR manj davka....ampak na koncu nam bo ostalo še 30 EUR manj, kot bi nam brez tega stroška.
Sicer pa, navedeni izračun je bil namenjen ilustraciji tega, kakšni davki so pri nas trenutno zakonsko predpisani. Tudi primeri, ki jih navajate, niso ravno velikega pomena....recimo, da imate agencijo za sprehajanje psov (relativno banalen primer, ki ponazarja storitev, ki nima praktično nobenih materialnih stroškov).
Računalnik res lahko stlačimo v stroške....pri čemer davčnega inšpektorja ne boste prepričali, da potrebujete vsaki dve leti nov 1000 EUR vreden računalnik. In če boste v stroške spravili vsakih 5 let za 500 EUR računalniške in pisarniške opreme, s tem ne boste veliko privarčevali. Prav tako boste inšpektorja težko prepričali, da porabite za čiščenje ene pisarne (ki mora biti seveda jasno razmejena od preostalega dela nepremičnine in se ne sme uporabljati v nobene druge namene) porabite več kot peščico EUR mesečno. Razen, če si boste čiščenje plačali, za kar boste seveda plačali dohodnino....ki jo boste plačali tudi, če boste svojemu podjetju zaračunali najemnino za poslovni prostor.
Poskusite inšpektorja prepričati, da je v tem poslu štipendiranje strojnega inženirja davčno priznan strošek.
Sorazmeren del stroškov nepremičnine NI davčno priznan, če se računi ne glasijo na podjetje. Kar je v večini primerov povezano s stroški, ki so višji od davčnih prihrankov. Če Janez Novak plača 30 EUR elektrike ne more reči, da je 30% porabil za podjetje.
Ni tako preprosto, kot se marsikomu zdi. In čeprav to nekateri počnejo na način, ki ga opisujete, to še ne pomeni, da ga v primeru temeljite inšpekcije ne čaka vsaj poračun davka za 5-10 let nazaj z zamudnimi obrestmi, verjetno pa še kazen.
Neumnost.
V tem letu so res spremenili davek na dobiček iz 25% na 15% (čeprav so ga na koncu na 17%), vendar so hkrati dvignili davek na dividende iz 20% na 25%. Torej ti sedaj, če hočeš izplačati dividende, moraš plačati cca. 45% davka, kar se mi zdi ogromno in ni nikakor nizko.
Če pa reinvestiraš, pa imaš davek pač 17% ali še nižji (različne olajšave beri ZDPO).
Sončendan, moj predlog se ne nanaša na zvišanje obdavčitve dividend. Je pa super, da si nanje opozoril. Domnevam, da dividende prejemaš iz naslova udeležbe v dobičku podjetja na podlagi lastniškega deleža. To v praksi pomeni, da si višek denarja vložil v kakšen vzajemni sklad, nakup delnic, življenjsko zavarovanje s poslovnim tveganjem i.p., od katerih si obetal finančni donos. Isti višek bi lahko vložil tudi v nakup nepremičnine. V obeh primerih gre za investiranje v nekaj, za kar smo menili, da nam bo prineslo dodatni prihodek.
Dodatni prihodki državljanov pa so v isti državi popolnoma različno obdavčeni. Namreč, (edino?) DIVIDENDE NISO VKLJUČENE v letno dohodninsko napoved!!!!!
To v praksi pomeni, da ste prejemniki dividend pavšalno obdavčeni po stopnji 25% (prej 20%), nekdo drug, ki je vložil sredstva za nakup nepremičnine, ki jo trenutno oddaja, pa bo obdavčen po Zakonu o dohodnini (ZDoh) iz naslova davka na dobiček iz kapitala, v višini 16 – 50% (odvisno od seštevka vseh njegovih prihodkov).
Ob dejstvu, da prejemniki dividend ne plačujete davka po določilih ZDoh, četudi smo dohodnino dolžni prispevati »vsi« državljani znotraj dohodninske lestvice v razponu od 16-50% in ne glede na stopnjo predhodno določenih akontacij glede na vir našega prihodka, torej nikakor ne moreš govoriti, da ste prejemniki dividend kakorkoli stigmatizirani. Obdavčeni ste bistveno bolj ugodno že samo s tem, ko vaši prihodki iz dividend ne zapadajo pod ZDoh.
VSAKA dividenda je na račun lastniškega deleža. Ker pride na podlagi delnice, ki je lastniški delež.
Prav tako se vsi kapitalski dobički obračunavajo na enak način, in se ne vštevajo v dohodninsko osnovo. Dividende, dobiček pri prodaji delnic, obresti na vezane vloge...in da, tudi oddajanje nepremičnin v najem (kjer imate priznane še stroške vzdrževanja)
In vsekakor tudi izplačilo dobička lastnega podjetja. Kot lastniku podjetja mi bore malo koristi, če imam denar na poslovnem računu podjetja.