6. 4. 2017
Odziv Urada za intelektualno lastnino
I. Veljavna ureditev
a) Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljnjem besedilu: ZKUASP), ki je pričel veljati 22. 10. 2016, ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, postopek za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, postopek sklenitve skupnega sporazuma in določitve tarif za uporabo avtorskih del, delovanje Sveta za avtorsko pravo, izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del, reševanje sporov in nadzor nad izvajanjem ZKUASP (1. člen ZKUASP). Skladno s 4. členom ZKUASP je kolektivna organizacija pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa – urada, in je na podlagi pooblastila imetnika pravic ali ZKUASP pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina in glavna dejavnost, in izpolnjuje eno ali obe od naslednjih meril:
- je v lasti ali pod nadzorom svojih članov;
- je nepridobitna.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljnjem besedilu: ZASP) pripada avtorju avtorska pravica na podlagi same stvaritve dela (14. člen ZASP). Avtor je tisti, ki v času veljavnosti avtorske pravice izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela (15. člen ZASP). Izjemo od tega predstavljajo vsebinske omejitve avtorske pravice, ki jih določa zakon (46. – 57. člen ZASP).
Avtorske pravice se upravljajo posamično (individualno) ali skupinsko (kolektivno) in načeloma imetnik pravic sam izbere način upravljanja. Vendar, dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po pooblastilu imetnika pravic ali ZKUASP preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic, razen če ZKUASP določa drugače. V 9. členu ZKUASP je določeno obvezno kolektivno upravljanje, kar pomeni, da avtorjem oz. imetnikom pravic ni prepuščena izbira načina upravljanja z njihovimi avtorskimi pravicami. V teh primerih lahko pristojna kolektivna organizacija upravlja avtorske pravice brez pooblastila imetnika pravic (tretji odstavek 18. člena ZKUASP); podlago za to ji namreč daje zakon.
Glede na vsebino predloga izpostavljamo primer obveznega kolektivnega upravljanja iz 1. točke 9. člena ZKUASP: imetnik pravice upravlja svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije, če gre za priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena ZASP. Smiselno enako je določal ZASP, ki je kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic urejal pred uveljavitvijo ZKUASP. Dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe je urad leta 1998 na podlagi tedaj veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95) podelil Združenju SAZAS.
Ne glede na (obvezno) kolektivno upravljanje pa lahko imetnik pravic individualno upravlja svoje pravice v naslednjih primerih:
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, če je na vseh delih, ki so izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh pravic (1. točka prvega odstavka 10. člena ZKUASP); pravica javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom (28. člen ZASP), če je imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe (2. točka prvega odstavka 10. člena ZKUASP); in imetnik pravic lahko sam, ne glede na pooblastilo kolektivni organizaciji, dovoli uporabo svojega avtorskega dela za nekomercialno rabo (za humanitarni, kulturni, izobraževalni namen ipd.), o čemer obvesti kolektivno organizacijo najpozneje 15 dni po izdaji takšnega dovoljenja (četrti odstavek 18. člena ZKUASP). Izjema iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZKUASP tako omogoča glasbenim skupinam, ki jih omenja predlagatelj, da sami uredijo pravico javne priobčitve z organizatorjem koncerta oziroma lokalom, torej brez Združenja SAZAS, pod pogojem, da na koncertu izvajajo svoja lastna avtorska glasbena dela ali glasbena dela, na katerih imajo avtorske pravice.
Za dobrodelne prireditve, ki jih prav tako omenja predlagatelj, pa pride v poštev četrti odstavek 18. člena ZKUASP, na podlagi katerega lahko avtor sam dovoli brezplačno uporabo svojega dela. Organizatorjem dobrodelnih prireditev v takem primeru ne bi bilo treba plačevati Združenju SAZAS za javno priobčitev glasbenih del tistih avtorjev, ki so dovolili uporabo svojih avtorskih del za nekomercialno rabo.
Obvezno kolektivno upravljanje omogoča monopolni položaj kolektivne organizacije, saj urad v teh primerih ne izda dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice pravni osebi, če je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorske pravice drugi kolektivni organizaciji (tretji odstavek 14. člena ZKUASP). Je pa monopolni položaj tako v interesu imetnikov pravic kot tudi uporabnikov, saj zagotavlja večjo učinkovitost in racionalnost poslovanja kolektivne organizacije in s tem manjše stroške za imetnike pravic, uporabnikom pa omogoča ureditev pravic za določeno vrsto avtorskih del na enem mestu ter s tem večjo pravno varnost ter nižje stroške uporabe varovanih del.
b) Skupni sporazumi in tarife
Kolektivna organizacija skrbno zbira, upravlja in deli avtorske honorarje (prvi odstavek 30. člena ZKUASP). Višina in način izračunavanja avtorskega honorarja, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije, se določita s tarifo za uporabo avtorskih del (prvi odstavek 45. člena ZKUASP). Tarifa se določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (drugi odstavek 45. člena ZKUASP). Skupni sporazumi so skladno s 4. točko prvega odstavka 39. člena ZKUASP prosto dostopni javnosti na spletni strani kolektivne organizacije.
Iz navedenega je razvidno, da je skupni sporazum, vključno s tarifo za uporabo avtorskih del, dvostranski pravni akt in zato višina ter način izračunavanja avtorskega honorarja nista arbitrarno določena le s strani kolektivne organizacije. Poleg tega lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da Svet za avtorsko pravo kot neodvisni strokovni organ odloči, ali je veljavni skupni sporazum v skladu z določbami ZKUASP in ali je veljavna tarifa, določena s tem sporazumom, primerna (drugi odstavek 53. člena ZKUASP).
Poudarjamo, da kolektivne organizacije zbiranje in razdelitev avtorskih honorarjev – kot svoje preostale naloge - opravljajo v imenu in za račun avtorjev. Tako recimo znesek, ki ga organizator prireditve plača Združenju SAZAS predstavlja avtorski honorar za uporabo avtorskih glasbenih del. Avtorski honorar Združenje SAZAS nato razdeli imetnikom pravic na tistih avtorskih delih, ki so se dejansko uporabljala. Od avtorskega honorarja sme kolektivna organizacija odšteli le stroške kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v višini, ki jo določi skupščina.
c) Nadzor
Imetniki pravic lahko aktivno sodelujejo pri upravljanju kolektivne organizacije, tako da postanejo njeni člani in na ta način vplivajo na njeno delovanje in učinkovitost. Predlagatelj se lahko prav tako včlani v Združenje SAZAS in s sodelovanjem ter glasovanjem na skupščini aktivno poskrbi za svoje pravice. Poleg skupščine ZKUASP določa še dva organa upravljanja, ki sta obvezna ne glede na pravnoorganizacijsko obliko kolektivne organizacije, to sta poslovodstvo in nadzorni odbor. Za člane nadzornega odbora in poslovodstva kolektivne organizacije velja solidarna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog (prvi odstavek 28. člena ZKUASP).
Nadzor nad izvajanjem ZKUASP in s tem nad delovanjem kolektivnih organizacij izvaja – razen v zakonsko določenih izjemah – urad (prvi odstavek 69. člena ZKUASP). Urad izvaja nadzor v skladu z letnim programom dela, po uradni dolžnosti in tudi na pobudo tretje osebe. Predlagatelj lahko zato uradu posreduje pobudo za nadzor nad Združenjem SAZAS, v kateri navede domnevne kršitve Združenja SAZAS in zanje predloži dokaze. Ob ugotovljeni kršitvi sprejme urad glede na težo kršitve ustrezne ukrepe; z odločbo odredi odpravo ugotovljene kršitve v določenem roku, odredi odpoklic članov poslovodstva kolektivne organizacije, v zakonsko naštetih primerih pa lahko kolektivni organizaciji tudi odvzame dovoljenje (72. člen ZKUASP).
Odločbe, izdane v postopkih nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij, in sodne odločbe iz upravnih sporov, vezanih na odločbe urada, so objavljene na spletni strani urada .
II. Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Iz predloga ne izhaja nobena konkretna pobuda za sprejem novega zakona oziroma noveliranje obstoječe zakonodaje, ki ureja področje avtorske in sorodnih pravic in njihovo kolektivno upravljanje. Iz zgoraj povzete pravne podlage pa izhaja, da so problemski sklopi, ki jih predlagatelj izpostavlja (pooblastilo za kolektivno upravljanje, višina in način izračunavanja avtorskega honorarja ipd.), že urejeni in tudi podvrženi nadzoru državnih organov.