28. 5. 2010
Odziv Ministrstva za gospodarstvo
Ministrstvo za gospodarstvo je prebralo in preučilo predlog, ki je bil posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. Predlagatelj predlaga, da se uvede nov zakon, s katerim bi vsak, ki odpre podjetje, osebno odgovarjal za premoženje in stanje podjetja. Predlagatelj navaja tudi, da v tujini direktorji ne morejo odpreti podjetja, če imajo kakršnekoli neporavnane račune iz prejšnjega podjetja.
V zvezi s tem Ministrstvo za gospodarstvo pojasnjuje, da je, izhajajoč iz 74. člena Ustave Republike Slovenije, gospodarska pobuda svobodna in zakon določa le pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Na ta način je že z ustavno normo zagotovljena pravica vsakogar, da se lahko prosto odloči, na kakšen način in v kakšni obliki se bo ukvarjal z določeno gospodarsko dejavnostjo.
Temeljni zakon s področja gospodarskega statusnega prava je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), ki v 3. členu določa, v kateri izmed zakonsko določenih statusno pravnih oblik lahko gospodarska družba opravlja pridobitno dejavnost na trgu. Gospodarske družbe se tako lahko organizirajo kot osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba) ali kot kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba). Prav tako, v skladu z določili ZGD, lahko podjetnik na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Pri kapitalskih družbah, za razliko od osebnih družb, družbeniki niso osebno odgovorni za obveznosti družbe. Družbeniki ali delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo, razen z vložnim kapitalom. Korekcijo tega načela omogoča institut »spregleda pravne osebnosti« (8. člen ZGD), ki določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so:
- družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
- družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
- v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali
- v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
Z uporabo tega instituta se tako položaj družbenikov/delničarjev izenači s položajem odgovornih družbenikov osebnih družb.
Nadalje, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki med drugim ureja postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami, vsebuje določbe o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov. V 42. členu ZFPPIPP tako določa, da je poslovodstvo upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka ni pravočasno izpolnilo obveznosti pri nastanku insolventnosti (v 1 mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložilo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ob določenih pogojih vložilo predloga za začetek stečajnega postopka itd.; več v 35. do 39. členu ZFPPIPP) ter če je ravnalo v nasprotju z prepovedjo opravljanja plačil po nastanku insolventnosti družbe. Prav tako so člani nadzornega sveta pod določenimi pogoji upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek
Na podlagi zgornjega okvirnega pregleda zakonskih določil, ki urejajo področje odgovornosti za obveznosti gospodarskih družb zaključujemo, da predlog predlagatelja o sprejemu zakona, s katerim bi vsak, ki ustanovi podjetje, osebno odgovarjal za obveznosti podjetja, ni ustrezen, saj veljavna zakonodaja vsebuje korektive, ki omogočajo, da se pod določenimi pogoji uveljavi odgovornost družbenikov in delničarjev za obveznosti družbe tudi pri kapitalskih družbah. Sicer pa je gospodarska družba kot pravna oseba odgovorna za obveznosti družbe do višine osnovnega kapitala. Drugačna ureditev omenjenega področja bi bila v nasprotju s temeljnimi statusno korporacijskimi pravili ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb.