Predlog za dopolnitev 107. člena ZDoh-2
Določila 11. in 12. odstavka 206. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogočajo dokup pokojninske dobe s prenosom odkupne vrednosti na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prenos zbranih sredstev z naslova poklicnega zavarovanja). Z realizacijo dokupa pokojninske dobe si zavarovanci zvišajo odmerni odstotek za določitev starostne pokojnine in s tem zagotovijo ustreznejšo socialno varnost v obliki višje starostne pokojnine. Od, s pomočjo dokupa, višje starostne pokojnine zavarovanci plačujejo vse zakonsko predpisane dajatve, vključno dohodnino. Prenos zbranih sredstev iz naslova poklicnega zavarovanja v dodatno zavarovanje z namenom pridobitve mesečne pokojninske rente je oproščen plačila dohodnine v skladu z določili 6. točke 107. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Iz pojasnila DURS, DT 4251-1585/2014-2 z dne 31. 7. 2014 vezanega na prenos sredstev iz naslova poklicnega zavarovanja na ZPIZ Slovenije za dokup pokojninske dobe izhaja, da prenos odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu zavarovanca, vključenega v poklicno zavarovanje, za dokup pokojninske dobe na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije , ni oproščen plačila dohodnine zato, ker prenos odkupne vrednosti iz 206. člena ZPIZ-2 za realizacijo dokupa pokojninske dobe ni naveden med oprostitvami oziroma med dohodki, ki se sploh ne štejejo za dohodke po ZDoh-2. Na tem mestu naj omenim, da je bilo poklicnim upokojencem priznano zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% (kot starostnim upokojencem od odmerjene starostne pokojnine) odmerjene poklicne pokojnine priznano šele po sprejemu sprememb zakona o dohodnini. Očitno so pripravljalci zakonodaje šele kasneje uvideli, da neenaka obravnava poklicnih in starostih pokojnin z vidika obdavčitve ni sprejemljiva in so v nadaljevanju pripravili ustrezne spremembe zakonodaje. Identična situacija je tudi pri oprostitvi plačila dohodnine pri prenosu zbranih sredstev z naslova poklicnega zavarovanja na dodatno zavarovanje z namenom pridobitve mesečne pokojninske rente in nenavedbi prenosa zbranih sredstev z naslova poklicnega zavarovanja na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanja (206. člen ZPIZ-2) z namenom povečanja odmernega odstotka starostne pokojnine med oprostitvami v 107. členu ZDoh-2. V obeh primerih zavarovanec plačuje vse predpisane dajatve, vključno z dohodnino, vsakokrat ko prejeme mesečno pokojninsko rento in/ali zaradi realiziranega dokupa po 206. členu ZPIZ-2 povišano starostno pokojnino. Predlagam, da se med oprostitve v 107. členu ZDoh-2 navede tudi dokup pokojninske dobe po 206. členu ZPIZ-2. V kolikor se predlagana sprememba ne realizira bo prišlo do »dvakratne« obremenitve z dohodnino in sicer prvič ob prenosu sredstev na ZPIZ in drugič ob izplačevanju, zaradi dokupa pokojninske dobe povišane starostne pokojnine. S spoštovanjem! Robert Smerdu
Pri pisanju predloga sem napravil tipkarsko napako. Tam kjer se sklicujem na 206. člen ZPIZ-2 gre v resnici za 202. člen. Se opravičujem za lapsus.
Mislim, da bi bilo pametno, da bi se davki recimo ljudi nad 40. ali 50. letom, ki se bližajo penziji, čimbolj oz. v čimvečji meri uporabili za pokojninsko zavarovanje. Mislim, da bi ti ljudje tudi na to z veseljem pristali s kakšnim podpisom, da bi imeli s tem zagotovljene boljše penzije in nasploh zagotovljene penzije za prihodnost, ne pa da gredo davki tudi od tam za kakšne povsem postranske zadeve, kot je okoriščanje politikov in direktorjev ter pospravljanje denarja v lasten žep. Prav tako bi se moralo ostreje nastopiti proti raznemu kriminalu in neupravičenih socialnih pomočeh ljudem z nadomestili in otroškimi dodatki, ki v resnici doma skrivajo ogromno gotovinskega denarja in s tem še bolj bremenijo državo ali pa dobivajo neka nadomestila, čeprav recimo živijo pri premožnih starših. Socialno financiranje bi moralo dejansko biti namenjeno samo tistim, ki to res nujno potrebujejo, ne pa še vsem ostalim ljudem, ki se za ogrožene delajo in to v resnici niso. Tudi če bi pobrali denar vsem ekstremno bogatim ljudem, ki so si ga tako ali drugače nakradli, bi lahko to izjemno pomagalo pri tem vprašanju, ker bi imela država več denarja, da bi ga vrnila ljudem, tudi s penzijami starejšim.
Penzija kot sama je dejansko v neki meri državno denarno nadomestilo za to, ker ljudje v starosti ne morejo več delati in kaj drugega kot potencialno brezposelni ne morejo biti, ker jim biologija več tega ne dopušča. Zato se mi tudi zdi napačno postavljati neke meje glede starosti za penzijo, ker so nekateri dejansko stari in izmučeni oz. iznucani že pri 40 letih, sploh tisti, ki so se že pri 18 letih zaposlili za neka težka fizična dela in so telo precej obremenjevali v teh letih, kar se seveda pozna potem kasneje. Vsekakor pa podpiram delo starejših ljudi, ki so še zmožni opravljati neko delo, če jim telo in glava to dopuščata, zato se tudi ljudje ne bi smeli prehitro podati v penzijo, ampak komaj takrat, ko res ne morejo drugače. Torej, treba bo v vladi najti nek kompromis, kako čimbolje optimizirati tole zadevo. Upam, da ta moj komentar k temu lahko veliko pripomore.
A, spet argument famoznega dvojnega obdavčenja.
Od plače plačam vse prispevke in dohodnino. Del plače dam na banko. Od obresti plačam dohodnino. Dvojno obdavčenje?
Od plače kupim stanovanje. Stanovanje dam v najem. Od najemnine plačam dohodnino. Dvojno obdavčenje?
Od plače kupim delnice. Od delnic dobim dividende. Na dividende plačam dohodnino. Dvojno obdavčenje? Ali celo trojno, glede na to, da je pred izplačilom dividend tudi podjetje že plačalo davek na dobiček?
Od plače plačamo vse prispevke in dohodnino. S plačo in kreditom družina kupi stanovanje za lastno uporabo. Stanovanje bo obdavčeno z davkom na nepremičnine. Je to enojna obdavčitev?
Namreč, če že uvajajo davek na nepremičnine (na naše domove), potem bi morali uvesti tudi davek na finančne prihranke (glavnico) in ne samo na obresti; prav tako pa tudi na vrednost delnic (glavnico) in ne samo na dividende od delnic.
Da, to je enojna obdavčitev.
Če greste po tej čudni logiki, imamo namreč 2x, 3x ali večkratno obdavčitev, kako daleč pač greste.
Podjetje proda izdelek. Plača DDV. Iz te prodaje ustvari dobiček. Plača davek na dobiček. Dobiček izplača lastniku, ki plača dohodnino. Lastnik kupi avtomobil, plača DDV in DMV.
Kolikokratno obdavčenje je torej to?
Dvojna obdavčitev pomeni, da je ena transakcija obdavčena dvakrat. Pomeni, da če delate v Avstriji, in tam plačate dohodnino, dohodnine na to isto plačo ne plačate še v Sloveniji. Ne pomeni pa, da če plačate od plače dohodnino, in s tem denarjem kupite mleko, pri tem nakupu ne plačate DDV.