Verzija predloga z dne, 16. 10. 2014 | 17:51:50
Bolj celostno izobraževanje in boljša vzgoja
Mislim, da je v vzgoji in izobraževanju samo ena finta, da bi vse skupaj šlo na bolje celotni družbi, ne glede na to, kdo ima kontrolo v njej. In sicer v tem, da bi se moralo tako fante kot punce vzgajati enako strogo in jih tudi na vse v življenju pripraviti, da bi tako fant kot punca znala karseda največ različnih stvari na najrazličnejših področjih. Prav tako bi morala tako fant kot punca znati delati v gospodinjstvu na vseh področjih, ne pa da imajo tehniko in težke stvari preko moški, lažje stvari s kuhanjem in pranjem pa ženske. Sam delam čimveč na tem, da bi znal narediti karseda največ možnih stvari in da bi lahko tudi samostojno znal preživeti (tudi kuham in perem si sam), če že recimo nekoč ne bi imel nekega partnerja. Saj sploh v resnici ni nobenega zagovotila, da človek dobi kasneje partnerja, ki bi "popravil njegove napake in pomanjkljivosti".
Torej, punce bi se moralo dodatno vzgajati in izobraževati tudi tako, da bi poznale osnove v gradbeništvu, tehniki, gozdarstvu, rudarstvu in podobnih stvareh, ker se nikoli ne ve, kdaj jim lahko pridejo prav. Takisto bi se moralo fante vzgajati tudi pri kuhanju, sesanju, pomivanju, pranju, likanju, šivanju, delu na vrtu z rožami in podobnim, ker se prav tako ne ve, kdaj pa bo njim to prišlo prav. V bistvu bi bilo še najbolje, če bi se vsi izobraževali v vsem mogočem. Mislim, da prihaja do prevelikega razkola v tem, kaj nekateri vidijo kot moška in kaj kot ženska dela. V bistvu so večinoma to dela, ki jih lahko oboji opravljajo, le tistih res ekstremno težkih stvari punce ne morejo opraviti in so za to moški. Pa saj tudi določeni fantje niso tako močni in so določene punce celo močnejše od njih, če smo že pri tem. Vsak mora v glavnem vedeti, kje lahko kaj naredi in se truditi, da bo takšnih stvari čimveč možnih. Tako pa se danes dogaja, da otroci sploh še niso zreli pri srednjih 20 letih, ker so preveč ostalih stvari za njih delali starši zaradi takšnih in drugačnih razlogov, namesto da bi bili takrat sposobni skrbeti tudi sami zase, če si že ne morejo najti partnerja, ali pa v primeru partnerja znati skrbeti za celotno gospodinjstvo, tudi za morebitne otroke. Danes so pa tako sploh tisti, ki za čas fakultete ostanejo doma, v veliki meri skoraj invalidi, ki ne znajo nikakor poskrbeti sami zase, kar je žalostno. Seveda bi morala država omogočiti lažji prehod k samostojnosti tudi z drugimi spremembami, ki sem jih omenil že v nekaterih prejšnjih predlogih, a to je že druga tema, bistvo vsega pa je najprej v tem, kar je opisano v tem predlogu glede bolj celostnega izobraževanja in tudi bolj celostne vzgoje.
Dodal bi edino glede samega šolstva še to, da bi morali otroci čim hitreje v izobraževanju priti v stik glede tega, kaj je filozofija in kaj so dejansko vere in religije kot same (takisto različne politične ideologije), saj mnogi sploh nimajo nobene predstave o tem do srednje šole, ko se spoznajo s sociologijo in filozofijo, tako da so oni sami v bistvu najlažji plen različnih lobistov, radikalcev in podobnih ljudi, ki jih želijo tako ali drugače izrabiti za svoj vpliv ali celo borbo, sploh v mladostniškem uporniškem obdobju. Mislim, da bi se to nekako najlažje uvedlo s tem, da bi se izbirni predmet verstva in etika, o katerem se je nekoč v javnosti že precej govorilo, v resnici uvedlo kot obvezni predmet. Verouk po drugi strani je še vedno brez problema mogoče obiskovati izven šole. Šlo bi preprosto za to, da bi sicer resda otroci bili bolj kritični do vsega, ampak obenem bi tudi stvari na tem področju bolje razumeli in tudi razumeli bolje svojo religijo, če so se za kakšno odločili. Prav tako bi bili težje plen raznih radikalcev in bi tudi sami težje postali neki ekstremisti, ker bolj kot človek pozna stvari, manjša je verjetnost, da bo kakšnih ekstremnih mnenj do neke stvari. Po drugi strani bi to z verstvi in etiko zelo pomagalo tudi v tem smislu, da bi ti otroci bolje razumeli nekatere svoje sošolce drugačnih ver ali nasploh drugačnih kultur, pri čemer predvsem zaradi tega danes prihaja do prevelikega nasilja. Mislim, da je o tem vredno premisliti in da bi bile to dobre spremembe.
Verzija predloga z dne, 16. 10. 2014 | 19:21:59
Bolj celostno izobraževanje in boljša vzgoja + verstva in etika
Mislim, da je v vzgoji in izobraževanju samo ena finta, da bi vse skupaj šlo na bolje celotni družbi, ne glede na to, kdo ima kontrolo v njej. In sicer v tem, da bi se moralo tako fante kot punce vzgajati enako strogo in jih tudi na vse v življenju pripraviti, da bi tako fant kot punca znala karseda največ različnih stvari na najrazličnejših področjih. Prav tako bi morala tako fant kot punca znati delati v gospodinjstvu na vseh področjih, ne pa da imajo tehniko in težke stvari preko moški, lažje stvari s kuhanjem in pranjem pa ženske. Sam delam čimveč na tem, da bi znal narediti karseda največ možnih stvari in da bi lahko tudi samostojno znal preživeti (tudi kuham in perem si sam), če že recimo nekoč ne bi imel nekega partnerja. Saj sploh v resnici ni nobenega zagovotila, da človek dobi kasneje partnerja, ki bi "popravil njegove napake in pomanjkljivosti".
Torej, punce bi se moralo dodatno vzgajati in izobraževati tudi tako, da bi poznale osnove v gradbeništvu, tehniki, gozdarstvu, rudarstvu in podobnih stvareh, ker se nikoli ne ve, kdaj jim lahko pridejo prav. Takisto bi se moralo fante vzgajati tudi pri kuhanju, sesanju, pomivanju, pranju, likanju, šivanju, delu na vrtu z rožami in podobnim, ker se prav tako ne ve, kdaj pa bo njim to prišlo prav. V bistvu bi bilo še najbolje, če bi se vsi izobraževali v vsem mogočem. Mislim, da prihaja do prevelikega razkola v tem, kaj nekateri vidijo kot moška in kaj kot ženska dela. V bistvu so večinoma to dela, ki jih lahko oboji opravljajo, le tistih res ekstremno težkih stvari punce ne morejo opraviti in so za to moški. Pa saj tudi določeni fantje niso tako močni in so določene punce celo močnejše od njih, če smo že pri tem. Vsak mora v glavnem vedeti, kje lahko kaj naredi in se truditi, da bo takšnih stvari čimveč možnih. Tako pa se danes dogaja, da otroci sploh še niso zreli pri srednjih 20 letih, ker so preveč ostalih stvari za njih delali starši zaradi takšnih in drugačnih razlogov, namesto da bi bili takrat sposobni skrbeti tudi sami zase, če si že ne morejo najti partnerja, ali pa v primeru partnerja znati skrbeti za celotno gospodinjstvo, tudi za morebitne otroke. Danes so pa tako sploh tisti, ki za čas fakultete ostanejo doma, v veliki meri skoraj invalidi, ki ne znajo nikakor poskrbeti sami zase, kar je žalostno. Seveda bi morala država omogočiti lažji prehod k samostojnosti tudi z drugimi spremembami, ki sem jih omenil že v nekaterih prejšnjih predlogih, a to je že druga tema, bistvo vsega pa je najprej v tem, kar je opisano v tem predlogu glede bolj celostnega izobraževanja in tudi bolj celostne vzgoje.
Dodal bi edino glede samega šolstva še to, da bi morali otroci čim hitreje v izobraževanju priti v stik glede tega, kaj je filozofija in kaj so dejansko vere in religije kot same (takisto različne politične ideologije), saj mnogi sploh nimajo nobene predstave o tem do srednje šole, ko se spoznajo s sociologijo in filozofijo, tako da so oni sami v bistvu najlažji plen različnih lobistov, radikalcev in podobnih ljudi, ki jih želijo tako ali drugače izrabiti za svoj vpliv ali celo borbo, sploh v mladostniškem uporniškem obdobju. Mislim, da bi se to nekako najlažje uvedlo s tem, da bi se izbirni predmet verstva in etika, o katerem se je nekoč v javnosti že precej govorilo, v resnici uvedlo kot obvezni predmet. Verouk po drugi strani je še vedno brez problema mogoče obiskovati izven šole. Šlo bi preprosto za to, da bi sicer resda otroci bili bolj kritični do vsega, ampak obenem bi tudi stvari na tem področju bolje razumeli in tudi razumeli bolje svojo religijo, če so se za kakšno odločili. Prav tako bi bili težje plen raznih radikalcev in bi tudi sami težje postali neki ekstremisti, ker bolj kot človek pozna stvari, manjša je verjetnost, da bo kakšnih ekstremnih mnenj do neke stvari. Po drugi strani bi to z verstvi in etiko zelo pomagalo tudi v tem smislu, da bi ti otroci bolje razumeli nekatere svoje sošolce drugačnih ver ali nasploh drugačnih kultur, pri čemer predvsem zaradi tega danes prihaja do prevelikega nasilja. Mislim, da je o tem vredno premisliti in da bi bile to dobre spremembe.
Verzija predloga z dne, 22. 10. 2014 | 17:36:55
Bolj celostno izobraževanje in boljša vzgoja + verstva in etika
Mislim, da je v vzgoji in izobraževanju samo ena finta, da bi vse skupaj šlo na bolje celotni družbi, ne glede na to, kdo ima kontrolo v njej. In sicer v tem, da bi se moralo tako fante kot punce vzgajati enako strogo in jih tudi na vse v življenju pripraviti, da bi tako fant kot punca znala narediti karseda največ različnih stvari na najrazličnejših področjih. Prav tako bi morala tako fant kot punca znati delati v gospodinjstvu na vseh področjih, ne pa da imajo tehniko in težke stvari preko moški, lažje stvari s kuhanjem in pranjem pa ženske. Sam delam čimveč na tem, da bi znal narediti karseda največ možnih stvari in da bi lahko tudi samostojno znal preživeti (tudi kuham in perem si sam), če že recimo nekoč ne bi imel nekega partnerja. Saj sploh v resnici ni nobenega zagovotila, da človek dobi kasneje partnerja, ki bi "popravil njegove napake in pomanjkljivosti".
Torej, punce bi se moralo dodatno vzgajati in izobraževati tudi tako, da bi poznale osnove v gradbeništvu, tehniki, gozdarstvu, rudarstvu in podobnih stvareh, ker se nikoli ne ve, kdaj jim lahko pridejo prav. Takisto bi se moralo fante vzgajati tudi pri kuhanju, sesanju, pomivanju, pranju, likanju, šivanju, delu na vrtu z rožami in podobnim, ker se prav tako ne ve, kdaj pa bo njim to prišlo prav. V bistvu bi bilo še najbolje, če bi se vsi izobraževali v vsem mogočem, karseda najbolj široko vsaj v osnovnih šolah. Mislim, da prihaja do prevelikega razkola v tem, kaj nekateri vidijo kot moška in kaj kot ženska dela. V bistvu so večinoma to dela, ki jih lahko oboji opravljajo, le tistih res ekstremno težkih stvari ženske ne morejo opraviti in so za njih moški. Pa saj tudi določeni fantje niso tako močni in so določene punce celo močnejše od njih, če smo že pri tem. Vsak mora v glavnem vedeti, kje lahko kaj naredi in se truditi, da bo takšnih stvari čimveč možnih. Tako pa se danes dogaja, da otroci sploh še niso zreli pri srednjih 20 letih, ker so preveč ostalih stvari za njih delali starši zaradi takšnih in drugačnih razlogov, namesto da bi bili sposobni skrbeti tudi sami zase, če si že ne morejo najti partnerja, ali pa v primeru partnerja znati skrbeti za celotno gospodinjstvo, tudi za morebitne otroke. Danes so pa tako sploh tisti, ki za čas fakultete ostanejo doma, v veliki meri skoraj invalidi, ki ne znajo nikakor poskrbeti sami zase, kar je žalostno. Seveda bi morala država omogočiti lažji prehod k samostojnosti tudi z drugimi spremembami, ki sem jih omenil že v nekaterih prejšnjih predlogih, a to je že druga tema, bistvo vsega pa je najprej v tem, kar je opisano v tem predlogu glede bolj celostnega izobraževanja in tudi bolj celostne vzgoje.
Dodal bi edino glede samega šolstva še to, da bi morali otroci čim hitreje v izobraževanju priti v stik glede tega, kaj je filozofija in kaj so dejansko vere in religije kot same (takisto različne politične ideologije), saj mnogi sploh nimajo nobene predstave o tem do srednje šole, ko se spoznajo s sociologijo in filozofijo, tako da so oni sami v bistvu najlažji plen različnih lobistov, radikalcev in podobnih ljudi, ki jih želijo tako ali drugače izrabiti za svoj vpliv ali celo borbo, sploh v mladostniškem uporniškem obdobju. Mislim, da bi se to nekako najlažje uvedlo s tem, da bi se izbirni predmet verstva in etika, o katerem se je nekoč v javnosti že precej govorilo, v resnici uvedlo kot obvezni predmet v osnovnih šolah. Verouk po drugi strani je še vedno brez problema mogoče obiskovati izven šole kot izvenšolsko dejavnost. Jaz sem nekoč obiskoval tako ta izbirni predmet kot tudi katoliški verouk in povem, da se ti stvari med seboj nikakor ne izključujeta, kakor se bojijo nekateri duhovniki, seveda pa mora biti učitelj pri tem izbirnem predmetu karseda najbolj objektiven in ne sme napeljevati na kakršenkoli način proti kateri izmed religij, najbolj važne pa so na začetku filozofske osnove samih verstev. Šlo bi preprosto za to, da bi sicer resda otroci bili bolj kritični do vsega, ampak obenem bi tudi stvari na tem področju bolje razumeli in tudi razumeli bolje svojo religijo, če so se za kakšno odločili. Prav tako bi bili težje plen raznih radikalcev in bi tudi sami težje postali neki ekstremisti, ker bolj kot človek pozna stvari, manjša je verjetnost, da bo kakšnih ekstremnih mnenj do neke stvari. Po drugi strani bi to z verstvi in etiko zelo pomagalo tudi v tem smislu, da bi ti otroci bolje razumeli nekatere svoje sošolce drugačnih ver ali nasploh drugačnih kultur, pri čemer predvsem zaradi tega danes prihaja do prevelikega nasilja med njimi. Mislim, da je o tem vredno premisliti in da bi bile to dobre spremembe.
Verzija predloga z dne, 23. 10. 2014 | 18:34:51
Bolj celostno izobraževanje in boljša vzgoja + verstva in etika
Mislim, da je v vzgoji in izobraževanju samo ena finta, da bi vse skupaj šlo na bolje celotni družbi, ne glede na to, kdo ima kontrolo v njej. In sicer v tem, da bi se moralo tako fante kot punce vzgajati enako strogo in jih tudi na vse v življenju pripraviti, da bi tako fant kot punca znala narediti karseda največ različnih stvari na najrazličnejših področjih. Prav tako bi morala tako fant kot punca znati delati v gospodinjstvu na vseh področjih, ne pa da imajo tehniko in težke stvari preko moški, lažje stvari s kuhanjem in pranjem pa ženske. Sam delam čimveč na tem, da bi znal narediti karseda največ možnih stvari in da bi lahko tudi samostojno znal preživeti (tudi kuham in perem si sam), če že recimo nekoč ne bi imel nekega partnerja. Saj sploh v resnici ni nobenega zagovotila, da človek dobi kasneje partnerja, ki bi "popravil njegove napake in pomanjkljivosti".
Torej, punce bi se moralo dodatno vzgajati in izobraževati tudi tako, da bi poznale osnove v gradbeništvu, tehniki, gozdarstvu, rudarstvu in podobnih stvareh, ker se nikoli ne ve, kdaj jim lahko pridejo prav. Takisto bi se moralo fante vzgajati tudi pri kuhanju, sesanju, pomivanju, pranju, likanju, šivanju, delu na vrtu z rožami in podobnim, ker se prav tako ne ve, kdaj pa bo njim to prišlo prav. V bistvu bi bilo še najbolje, če bi se vsi izobraževali v vsem mogočem, karseda najbolj široko vsaj v osnovnih šolah. Mislim, da prihaja do prevelikega razkola v tem, kaj nekateri vidijo kot moška in kaj kot ženska dela. V bistvu so večinoma to dela, ki jih lahko oboji opravljajo, le tistih res ekstremno težkih stvari ženske ne morejo opraviti in so za njih moški. Pa saj tudi določeni fantje niso tako močni in so določene punce celo močnejše od njih, če smo že pri tem. Vsak mora v glavnem vedeti, kje lahko kaj naredi in se truditi, da bo takšnih stvari čimveč možnih. Tako pa se danes dogaja, da otroci sploh še niso zreli pri srednjih 20 letih, ker so preveč ostalih stvari za njih delali starši zaradi takšnih in drugačnih razlogov, namesto da bi bili sposobni skrbeti tudi sami zase, če si že ne morejo najti partnerja, ali pa v primeru partnerja znati skrbeti za celotno gospodinjstvo, tudi za morebitne otroke. Danes so pa tako sploh tisti, ki za čas fakultete ostanejo doma, v veliki meri skoraj invalidi, ki ne znajo nikakor poskrbeti sami zase, kar je žalostno. Seveda bi morala država omogočiti lažji prehod k samostojnosti tudi z drugimi spremembami, ki sem jih omenil že v nekaterih prejšnjih predlogih, a to je že druga tema, bistvo vsega pa je najprej v tem, kar je opisano v tem predlogu glede bolj celostnega izobraževanja in tudi bolj celostne vzgoje.
Dodal bi edino glede samega šolstva še to, da bi morali otroci čim hitreje v izobraževanju priti v stik glede tega, kaj je filozofija in kaj so dejansko vere in religije kot same (takisto različne politične ideologije), saj mnogi sploh nimajo nobene predstave o tem do srednje šole, ko se spoznajo s sociologijo in filozofijo, tako da so oni sami v bistvu najlažji plen različnih lobistov, radikalcev in podobnih ljudi, ki jih želijo tako ali drugače izrabiti za svoj vpliv ali celo borbo, sploh v mladostniškem uporniškem obdobju. Mislim, da bi se to nekako najlažje uvedlo s tem, da bi se izbirni predmet verstva in etika, o katerem se je nekoč v javnosti že precej govorilo, v resnici uvedlo kot obvezni predmet v osnovnih šolah. Verouk po drugi strani je še vedno brez problema mogoče obiskovati izven šole kot izvenšolsko dejavnost. Jaz sem nekoč obiskoval tako ta izbirni predmet kot tudi katoliški verouk in povem, da se ti stvari med seboj nikakor ne izključujeta, kakor se bojijo nekateri duhovniki, seveda pa mora biti učitelj pri tem izbirnem predmetu karseda najbolj objektiven in ne sme napeljevati na kakršenkoli način proti kateri izmed religij, najbolj važne pa so na začetku filozofske osnove samih verstev. Šlo bi preprosto za to, da bi sicer resda otroci bili bolj kritični do vsega, ampak obenem bi tudi stvari na tem področju bolje razumeli in tudi razumeli bolje svojo religijo, če so se za kakšno odločili. Prav tako bi bili težje plen raznih radikalcev in bi tudi sami težje postali neki ekstremisti, ker bolj kot človek pozna stvari, manjša je verjetnost, da bo kakšnih ekstremnih mnenj do neke stvari. Po drugi strani bi to z verstvi in etiko zelo pomagalo tudi v tem smislu, da bi ti otroci bolje razumeli nekatere svoje sošolce drugačnih ver ali nasploh drugačnih kultur, pri čemer predvsem zaradi tega danes prihaja do prevelikega nasilja med njimi.
Še ena od možnih sprememb tu je tudi v tem, da se reformira in izboljša predmet gospodinjstvo v osnovnih šolah, ker je glede na dejanski vpliv pri samih ljudeh glede na izobrazbo izjemno podcenjeno in je vsaj v mojih časih ta predmet potekal samo 1 leto. Tehnika in tehnologija je po drugi strani trajala mislim da 2-3 leta, a bila še vedno dokaj neraznovrstna, preprosto preveč se je vse skupaj usmerjalo k tehniškemu risanju in ustvarjanju modelov iz lesa, papirja in plastike, namesto da bi se učilo pri predmetu uporabna znanja na vseh tehnoloških področjih, vključno z raznimi procesi v industriji, ki so za človeštvo izjemno pomembna, pa recimo glede uporabe tehnike recimo v gozdarstvu, rudarstvu, proizvodnji in ostalih področjih človekovega delovanja. Isto bi lahko tudi gospodinjstvo postalo bolj raznovrstno recimo ne samo s tistim računanjem kalorij in le redkim kuhanjem (pa še to kuhajo morda samo 1 ali 2 učenca, ostali samo gledajo; morali bi vsi poskusiti tako kot v laboratoriju recimo), ampak tudi recimo z znanji o kuhanju, pomivanju, šivanju, sesanju in podobnih uporabnih znanjih nasploh. Potem je spet še recimo možnost govoriti recimo pri naravoslovnih predmetih o uporabnosti teh znanj v praksi in tudi prikazom tega, kako so uporabna, da se otroke čimbolj navduši nad temi znanji. Bistveno je prav tako, da se srednje poklicne šole ne gledajo kot na nekaj, kamor morajo iti samo otroci, ki niso dovolj pametni za gimnazije. Ker v bistvu imajo mladostniki, ki zaključijo srednjo poklicno šolo, s to že omogočeno izobrazbo na nekem strokovnem področju in možno zaposlitev na tem področju, medtem ko mladostniki po končani gimnaziji v bistvu niso še nič in so v bistvu samo za 4 leta preložili svojo odločitev, na katero področje se bodo specializirali. Kljub vsemu sam osebno gimnazije podpiram, ker podpiram to, da bi bili ljudje čimbolj splošno razgledani in ne samo v okvirih svojega strokovnega področja, ker s tem čimbolj celostno gledajo na zadeve same in si lahko pomagajo tudi z drugimi znanji, ne samo svojimi strokovnimi. A vseeno, srednje poklicne šole ne bi smele imeti tako negativnega prizvoka med ljudmi, kot ga imajo sedaj, ker vseeno omogočajo zaposlitev na želenem področju, tudi če človek nima diplome s tega področja na fakulteti, medtem ko opravljena splošna matura tega žal ne omogoča. Seveda pa se mora jasno čimbolj optimizirati tudi visokošolski sistem, ampak bistveno je optimizirati tudi osnovno in srednje šolanje, ker so študentje na fakulteti v bistvu produkt delovanja teh dveh sistemov že pred tem. Tako da ni vse na fakultetah, ampak že tudi na osnovnih in srednjih šolah precej. V bistvu je delovanje osnovnih in srednjih šol izjemno pomembno, ker samo s pravilnim delovanjem že v tem obdobju se lahko človeka pripravi na fakulteto in zaposlitev, že na tem področju je treba nekako ljudi navaditi, da bodo lahko v prihodnosti ravnali karseda najboljše za samo delo in študij. Tako da je vse skupaj precej bistvenejše, kot si ljudje morda tako površinsko mislijo. In različni profesorji na univerzah ne bi tako negativno gledali na študente, če bi bili bolje vzgojeni in izobraževani že v času osnovnega in srednjega šolanja in bi recimo že v tem obdobju bolje razvili tako široka znanjav sklopu izobraževanja ter bili tudi pravilno vzgojeni v smislu delovnih navad. Sta pa to dve področji, kjer je treba ravnati preudarno, kar nekatere šole znajo, spet druge ne. A v splošnem gledanju bi se lahko marsikaj spremenilo precej na bolje, nekaj predlogov v celoti gledano poudarja tudi ta predlog.
Ta predlog bi pomagal izboljšati tudi zdravstveno stanje otrok. Danes se namreč vse prepogosto dogaja, da punce nič več ne delajo in se ne gibljejo v naravi, obenem pa hočejo imeti manekensko postavo in si zato postavljajo različne tako ali drugače neučinkovite diete, nekatere pa preprosto sploh nočejo jesti ali pa hrano zaradi psiholoških razlogov izbruhajo. Zato prihaja so takšnih težav, kot sta anoreksija in bulimija, kjer je zdravljenje izjemno težko, ker se mora pacienta najprej psihološko spremeniti. Po drugi strani je zaradi te manjše dejavnosti kot nekoč vse preveč debelih otrok. Nekateri so za fizično dejavnost iznašli fitnes in ukvarjanje z drugimi šport, le redki pa to energijo, pridobljeno s hrano, dejansko izničijo s fizičnim delom, da se te energije nekako znebijo in se jim ne nabira v telesu v smislu debelosti. Torej, če bi se nekako otroke izobrazilo za te za gospodinjstvo izjemno pomembne stvari, ki jih morajo žal v večini danes opravljati starši in so zaradi tega še bolj obremenjeni, ter bi otroci s fizičnim delom izničili odvečno energijo namesto s hojo v fitnes in bi dejansko naredili kaj za gospodinjstvo precej bolj uporabnega, ob tem pa bi se tudi več gibali kot danes, ko so vsi tam pri računalnikih, bi bilo tudi zdravstveno stanje otrok mnogo boljše, saj bi lahko jedli popolnoma normalno hrano brez diet, odvečno energijo pa bi že porabili pri pomembnih gospodinjskih opravilih, pa še starše bi nekako razbremenili. Zaradi takšnih ali drugačnih razlogov glede otrok tudi marsikateri človek ne želi postati starš ali imeti več otrok, tako da bi se tudi na tem področju lahko izboljšalo stanje in starši ne bi videli več otrok samo kot neko denarno oz. finančno obremenitev za njih. Potem pa bi dodal še to, da bi morda bilo smotrno že v osnovno šolo dodati nekaj ekonomskih znanj, sploh tistih glede trženja in promocije, ker je to glavna luknja v znanju različnih ljudi danes v Sloveniji, pa če so še danes na tako visokih položajih, v vseh najrazličnejših sferah slovenske družbe. Ob tem bi bilo potrebno ukiniti nekaj šolskih predmetov, ki so sami sebi namen (recimo državljanska vzgoja in etika, vsaj v takšni obliki kot je trenutno) ali pa pri določenih predmetih zmanjšati število ur, da bi lahko prostor dobila nekatera precej bolj v praksi uporabna znanja. Še vedno vidim napako osnovnega šolstva marsikdaj v preobremenjenosti otrok glede na njihovo starost, tako da je tukaj še marsikaj za popraviti.
Mislim, da je o tem vredno premisliti in da bi bile to dobre spremembe.