Verzija predloga z dne, 15. 4. 2010 | 18:54:32
Državna izgradnja optičnega omrežja
Vladi RS predlagam uvedbo programa, ki bi poskrbel za izgradnjo, upravljanje ter popravila optičnega omrežja v vsa oz. večino slovenskih gospodinjstev. Poleg izgradnje novih vodov bi država odkupila tudi že izgrajena optična omrežja (Telekom in T2)
Predvsem bi optično omrežje izenačili z vodnim ter električnim omrežjem in bi to občinam/pokrajinam/državi omogočilo koherentnejšo izgradnjo optičnega omrežja (brez dvojnih ali cel večkratnih prekopavanj iste ceste)
Verzija predloga z dne, 15. 4. 2010 | 18:56:23
Državna izgradnja optičnega omrežja
Vladi RS predlagam uvedbo programa, ki bi poskrbel za izgradnjo, upravljanje ter popravila optičnega omrežja v vsa oz. večino slovenskih gospodinjstev. Poleg izgradnje novih vodov bi država odkupila tudi že izgrajena optična omrežja (Telekom in T2). Upravitelj gradnje in kasnejši upravitelj/koncesionar bi lahko z razširitvijo kadrov postal ARNES.
Prednosti državne izgradnje optičnega omrežja:
Izenačenje optičnega omrežja z električnim, vodnim ter kanalizacijskim omrežjem. Boljši nadzor nad kvaliteto storitev zaradi napak samega omrežja in večjo konsistentnost izgradnje (brez dvojnega ali celo večkratnega prekopavanja iste ceste). S tem bi se Slovenija aktivneje pridružila državam, ki so v zadnjem času dostop do spleta definirala kot človekovo pravico. Z izgradnjo bi sledilim razvitim državam v smeri razvojno orientirane države. Povečanje kvalitete storitev ponujene uporabniku preko optičnega omrežja npr. dostop do interneta, digitalna televizija, VOIP ... Zaradi povečevanja števila ponudnikov storitev bi se povečala tudi konkurence. S konkurenco bi uporabniki dobili kvalitetnejši dostop saj bi lažje zamenjali ponudnika storitev. V tem trenutku si uporabniki ne morerjo izbrati ponudnika, ki jim ustreza ampak samo tistega, ki ima blizu njih centralo s prostimi priključki oz. je ponudnik edini napeljal optično omrežje do njihovega stanovanja, kljub temu, da imajo konkurenti ustreznejše storitve. Vse osnovne storitve bi država regulirala z nekimi minimalnimi standardi (npr. skozi čas povečevanje pasovne širine kot minimum). Ob pametnem načrtovanju bi se z vse državnim projektom omogočilo izraba trenutnih zmogljivosti podjetij na vseh področjih gospodarstva. Od izdelave optičnih vlaken, razvoja ter izdelave ostale potrebne opreme za izgradnjo (omarice, modemi/preklopniki ipd.) Večanje gospodarske rasti s pomočjo zadolževanja države, ki pa se dolgoročno vrne s koncesijami za upravljanje omrežja podeljena ponudnikom storitev. Dvig življenjskega standarda vseh prebivalcev. Možnost dostopa do spletnih strani namenjene izobraževanju, e-uprave, medsebojnemu komuniciranju ter ostalim storitvam, ki jih omogoča splet Ob primeru prevelike oddaljenosti enega oz. manjše skupine gospodinjstev od central bi kot alternativo optičnemu omrežju država lahko sofinancirala izgradnjo brezžičnega omrežja (3G, 4G)
Še približni izračuni stroškov za celotno Slovenijo temelječi na okvirnih ocenah podobnega projekta v Amsterdamu:
Število vseh gospodinjstev 684 847 od tega mestnih 370 932 in nemestnih 313 915 (Podatki iz leta 2002 vzeti iz spletne strani Statističnega urada RS)
Ocena stroška na priključek 700 EUR (ta številka je možna predvsem v mestnih območjih zato sem pri končnih izračunih šel bližje številki 1000 EUR)
Osnovna računica za vsa mestna gospodinjstva je zato nedvoumen 259 milijonov EUR za mestna ter 313 milijonov za nemestna gospodinjstva. To nanese približno 560 milijonov EUR za celotno Slovenijo.
V Sloveniji obstaja tudi 100 000 poslovnih subjektov, ki doprinesejo dodatnih 100 milijonov EUR (brez odštetja poslovnih subjektov, ki imajo isti naslov kot njihov lasnik)
Skupaj torej 660 milijonov EUR
Možnosti financiranja projekta:
EU kohezijski sklad Proračun Republike Slovenije Občinski proračun Samoplačništvo poslovnih subjektov (oz. lastnikov poslovnih stavbnih zemljišč) Davek na optično omrežje 1 € na gospodinjstvo na mesec (lahko pobirano preko neprimičninskih davkov) v dvajsetih letih to nanese 144 milijonov EUR s strani gospodinjstev ter dodatnih 50 milijonov EUR ob 2 EUR na mesec pobiranja s strani poslovnih subjektov Z koncesioniranjem omrežja bi lahko še dodatno financirali državni projekt iz komercialne rabe omrežja. Po skandinavsem načelu lahko gospodinjstvo/lastnik poslovnih stavbnih zemljišč sam s " kopanjem jarka do omarice" poceni k zmanjšanju končnih stroškov zanj.
Verzija predloga z dne, 15. 4. 2010 | 19:01:19
Državna izgradnja optičnega omrežja
Vladi RS predlagam uvedbo programa, ki bi poskrbel za izgradnjo, upravljanje ter popravila optičnega omrežja v vsa oz. večino slovenskih gospodinjstev. Poleg izgradnje novih vodov bi država odkupila tudi že izgrajena optična omrežja (Telekom in T2). Upravitelj gradnje in kasnejši upravitelj/koncesionar bi lahko z razširitvijo kadrov postal ARNES.
Prednosti državne izgradnje optičnega omrežja:
Izenačenje optičnega omrežja z električnim, vodnim ter kanalizacijskim omrežjem. Boljši nadzor nad kvaliteto storitev zaradi napak samega omrežja in večjo konsistentnost izgradnje (brez dvojnega ali celo večkratnega prekopavanja iste ceste). S tem bi se Slovenija aktivneje pridružila državam, ki so v zadnjem času dostop do spleta definirala kot človekovo pravico. Z izgradnjo bi sledilim razvitim državam v smeri razvojno orientirane države. Povečanje kvalitete storitev ponujene uporabniku preko optičnega omrežja npr. dostop do interneta, digitalna televizija, VOIP ... Zaradi povečevanja števila ponudnikov storitev bi se povečala tudi konkurence. S konkurenco bi uporabniki dobili kvalitetnejši dostop saj bi lažje zamenjali ponudnika storitev. V tem trenutku si uporabniki ne morerjo izbrati ponudnika, ki jim ustreza ampak samo tistega, ki ima blizu njih centralo s prostimi priključki oz. je ponudnik edini napeljal optično omrežje do njihovega stanovanja, kljub temu, da imajo konkurenti ustreznejše storitve. Vse osnovne storitve bi država regulirala z nekimi minimalnimi standardi (npr. skozi čas povečevanje pasovne širine kot minimum). Ob pametnem načrtovanju bi se z vse državnim projektom omogočilo izraba trenutnih zmogljivosti podjetij na vseh področjih gospodarstva. Od izdelave optičnih vlaken, razvoja ter izdelave ostale potrebne opreme za izgradnjo (omarice, modemi/preklopniki ipd.) Večanje gospodarske rasti s pomočjo zadolževanja države, ki pa se dolgoročno vrne s koncesijami za upravljanje omrežja podeljena ponudnikom storitev. Dvig življenjskega standarda vseh prebivalcev. Možnost dostopa do spletnih strani namenjene izobraževanju, e-uprave, medsebojnemu komuniciranju ter ostalim storitvam, ki jih omogoča splet
Ob primeru prevelike oddaljenosti enega oz. manjše skupine gospodinjstev od central bi kot alternativo optičnemu omrežju država lahko sofinancirala izgradnjo brezžičnega omrežja (3G, 4G)
Še približni izračuni stroškov za celotno Slovenijo temelječi na okvirnih ocenah podobnega projekta v Amsterdamu:
Število vseh gospodinjstev 684 847 od tega mestnih 370 932 in nemestnih 313 915 (Podatki iz leta 2002 vzeti iz spletne strani Statističnega urada RS). Ocena stroška na priključek 700 EUR (ta številka je možna predvsem v mestnih območjih zato sem pri končnih izračunih šel bližje številki 1000 EUR). Osnovna in pavšalna ocena za vsa mestna gospodinjstva je zato nedvoumena 259 milijonov EUR za mestna ter 313 milijonov za nemestna gospodinjstva. To nanese približno 560 milijonov EUR za celotno Slovenijo. V Sloveniji obstaja tudi 100 000 poslovnih subjektov, ki doprinesejo dodatnih 100 milijonov EUR (brez odštetja poslovnih subjektov, ki imajo isti naslov kot njihov lasnik)
Skupaj torej 660 milijonov EUR
Možnosti financiranja projekta:
EU kohezijski sklad Proračun Republike Slovenije Občinski proračun Samoplačništvo poslovnih subjektov (oz. lastnikov poslovnih stavbnih zemljišč) Davek na optično omrežje 1 € na gospodinjstvo na mesec (lahko pobirano preko neprimičninskih davkov) v dvajsetih letih to nanese 144 milijonov EUR s strani gospodinjstev ter dodatnih 50 milijonov EUR ob 2 EUR na mesec pobiranja s strani poslovnih subjektov Z koncesioniranjem omrežja bi lahko še dodatno financirali državni projekt iz komercialne rabe omrežja. Po skandinavsem načelu lahko gospodinjstvo/lastnik poslovnih stavbnih zemljišč sam s " kopanjem jarka do omarice" poceni k zmanjšanju končnih stroškov zanj.
Verzija predloga z dne, 15. 4. 2010 | 19:02:35
Državna izgradnja optičnega omrežja
Vladi RS predlagam uvedbo programa, ki bi poskrbel za izgradnjo, upravljanje ter popravila optičnega omrežja v vsa oz. večino slovenskih gospodinjstev. Poleg izgradnje novih vodov bi država odkupila tudi že izgrajena optična omrežja (Telekom in T2). Upravitelj gradnje in kasnejši upravitelj/koncesionar bi lahko z razširitvijo kadrov postal ARNES.
Prednosti državne izgradnje optičnega omrežja:
Izenačenje optičnega omrežja z električnim, vodnim ter kanalizacijskim omrežjem. Boljši nadzor nad kvaliteto storitev zaradi napak samega omrežja in večjo konsistentnost izgradnje (brez dvojnega ali celo večkratnega prekopavanja iste ceste). S tem bi se Slovenija aktivneje pridružila državam, ki so v zadnjem času dostop do spleta definirala kot človekovo pravico. Z izgradnjo bi sledilim razvitim državam v smeri razvojno orientirane države. Ponujanje omrežje v koncesije bi prinesla povečevanja števila ponudnikov storitev s čimer bi se povečala tudi konkurence. S konkurenco bi uporabniki dobili kvalitetnejši dostop saj bi lažje zamenjali ponudnika storitev. V tem trenutku si uporabniki ne morerjo izbrati ponudnika, ki jim ustreza ampak samo tistega, ki ima blizu njih centralo s prostimi priključki oz. je ponudnik edini napeljal optično omrežje do njihovega stanovanja, kljub temu, da imajo konkurenti ustreznejše storitve. Vse osnovne storitve bi država regulirala z nekimi minimalnimi standardi (npr. skozi čas povečevanje pasovne širine kot minimum). Ob pametnem načrtovanju bi se z vse državnim projektom omogočilo izraba trenutnih zmogljivosti podjetij na vseh področjih gospodarstva. Od izdelave optičnih vlaken, razvoja ter izdelave ostale potrebne opreme za izgradnjo (omarice, modemi/preklopniki ipd.) Večanje gospodarske rasti s pomočjo zadolževanja države, ki pa se dolgoročno vrne s koncesijami za upravljanje omrežja podeljena ponudnikom storitev. Dvig življenjskega standarda vseh prebivalcev. Možnost dostopa do spletnih strani namenjene izobraževanju, e-uprave, medsebojnemu komuniciranju ter ostalim storitvam, ki jih omogoča splet Ob primeru prevelike oddaljenosti enega oz. manjše skupine gospodinjstev od central bi kot alternativo optičnemu omrežju država lahko sofinancirala izgradnjo brezžičnega omrežja (3G, 4G)
Še približni izračuni stroškov za celotno Slovenijo temelječi na okvirnih ocenah podobnega projekta v Amsterdamu:
Število vseh gospodinjstev 684 847 od tega mestnih 370 932 in nemestnih 313 915 (Podatki iz leta 2002 vzeti iz spletne strani Statističnega urada RS). Ocena stroška na priključek 700 EUR (ta številka je možna predvsem v mestnih območjih zato sem pri končnih izračunih šel bližje številki 1000 EUR). Osnovna in pavšalna ocena za vsa mestna gospodinjstva je zato nedvoumena 259 milijonov EUR za mestna ter 313 milijonov za nemestna gospodinjstva. To nanese približno 560 milijonov EUR za celotno Slovenijo. V Sloveniji obstaja tudi 100 000 poslovnih subjektov, ki doprinesejo dodatnih 100 milijonov EUR (brez odštetja poslovnih subjektov, ki imajo isti naslov kot njihov lasnik)
Skupaj torej 660 milijonov EUR
Možnosti financiranja projekta:
EU kohezijski sklad Proračun Republike Slovenije Občinski proračun Samoplačništvo poslovnih subjektov (oz. lastnikov poslovnih stavbnih zemljišč) Davek na optično omrežje 1 € na gospodinjstvo na mesec (lahko pobirano preko neprimičninskih davkov) v dvajsetih letih to nanese 144 milijonov EUR s strani gospodinjstev ter dodatnih 50 milijonov EUR ob 2 EUR na mesec pobiranja s strani poslovnih subjektov Z koncesioniranjem omrežja bi lahko še dodatno financirali državni projekt iz komercialne rabe omrežja. Po skandinavsem načelu lahko gospodinjstvo/lastnik poslovnih stavbnih zemljišč sam s " kopanjem jarka do omarice" poceni k zmanjšanju končnih stroškov zanj.
Verzija predloga z dne, 16. 4. 2010 | 11:17:11
Državna izgradnja optičnega omrežja
Vladi RS predlagam uvedbo programa, ki bi poskrbel za izgradnjo, upravljanje ter popravila optičnega omrežja v vsa oz. večino slovenskih gospodinjstev. Poleg izgradnje novih vodov bi država odkupila tudi že izgrajena optična omrežja (Telekom in T2). Upravitelj gradnje in kasnejši upravitelj/koncesionar bi lahko z razširitvijo kadrov postal ARNES.
Prednosti državne izgradnje optičnega omrežja:
Izenačenje optičnega omrežja z električnim, vodnim ter kanalizacijskim omrežjem. Boljši nadzor nad kvaliteto storitev zaradi napak samega omrežja in večjo konsistentnost izgradnje (brez dvojnega ali celo večkratnega prekopavanja iste ceste). S tem bi se Slovenija aktivneje pridružila državam, ki so v zadnjem času dostop do spleta definirala kot človekovo pravico. Z izgradnjo bi sledilim EU državam v smeri razvojno orientirane države. Ponujanje omrežje v koncesije bi prinesla povečevanja števila ponudnikov storitev s čimer bi se povečala tudi konkurence. S konkurenco bi uporabniki dobili kvalitetnejši dostop saj bi lažje zamenjali ponudnika storitev. V tem trenutku si uporabniki ne morerjo izbrati ponudnika, ki jim ustreza ampak samo tistega, ki ima blizu njih centralo s prostimi priključki oz. je ponudnik edini napeljal optično omrežje do njihovega stanovanja, kljub temu, da imajo konkurenti ustreznejše storitve. Vse osnovne storitve bi država regulirala z nekimi minimalnimi standardi (npr. skozi čas povečevanje pasovne širine kot minimum). Ob pametnem načrtovanju bi se z vse državnim projektom omogočilo izraba trenutnih zmogljivosti podjetij na vseh področjih gospodarstva. Od izdelave optičnih vlaken, razvoja ter izdelave ostale potrebne opreme za izgradnjo (omarice, modemi/preklopniki ipd.) Večanje gospodarske rasti s pomočjo zadolževanja države, ki pa se dolgoročno vrne s koncesijami za upravljanje omrežja podeljena ponudnikom storitev. Dvig življenjskega standarda vseh prebivalcev. Možnost dostopa do spletnih strani namenjene izobraževanju, e-uprave, medsebojnemu komuniciranju ter ostalim storitvam, ki jih omogoča splet Ob primeru prevelike oddaljenosti enega oz. manjše skupine gospodinjstev od central bi kot alternativo optičnemu omrežju država lahko sofinancirala izgradnjo brezžičnega omrežja (3G, 4G)
Še približni izračuni stroškov za celotno Slovenijo temelječi na okvirnih ocenah podobnega projekta v Amsterdamu:
Število vseh gospodinjstev 684 847 od tega mestnih 370 932 in nemestnih 313 915 (Podatki iz leta 2002 vzeti iz spletne strani Statističnega urada RS). Ocena stroška na priključek 700 EUR (ta številka je možna predvsem v mestnih območjih zato sem pri končnih izračunih šel bližje številki 1000 EUR). Osnovna in pavšalna ocena za vsa mestna gospodinjstva je zato nedvoumena 259 milijonov EUR za mestna ter 313 milijonov za nemestna gospodinjstva. To nanese približno 560 milijonov EUR za celotno Slovenijo. V Sloveniji obstaja tudi 100 000 poslovnih subjektov, ki doprinesejo dodatnih 100 milijonov EUR (brez odštetja poslovnih subjektov, ki imajo isti naslov kot njihov lasnik)
Skupaj torej 660 milijonov EUR
Možnosti financiranja projekta:
EU kohezijski sklad Proračun Republike Slovenije Občinski proračun Samoplačništvo poslovnih subjektov (oz. lastnikov poslovnih stavbnih zemljišč) Davek na optično omrežje 1 € na gospodinjstvo na mesec (lahko pobirano preko neprimičninskih davkov) v dvajsetih letih to nanese 144 milijonov EUR s strani gospodinjstev ter dodatnih 50 milijonov EUR ob 2 EUR na mesec pobiranja s strani poslovnih subjektov Z koncesioniranjem omrežja bi lahko še dodatno financirali državni projekt iz komercialne rabe omrežja. Po skandinavsem načelu lahko gospodinjstvo/lastnik poslovnih stavbnih zemljišč sam s " kopanjem jarka do omarice" poceni k zmanjšanju končnih stroškov zanj.