Zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju
Predlagam spremembo zakonodaje v zvezi z zaposlovanjem in sklepanjem pogodb o zaposlitvi s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju.
Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja določa pogoje za opravljanje strokovnega izpita in sicer se lahko prijavi vsak, ki ima najprej opravljen 4 oz. 6 mesečno delo v vrtcu oz. šoli. Na drugi strani Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v 92. členu med drugim določa, da morajo strokovni delavci za zasedbo delovnega mesta imeti opravljen strokovni izpit.
Pojavi se torej situacija, ko kandidati želijo opravljati strokovni izpit, pa ga zaradi zakonskih omejitev ne morejo, saj brez izpita ne morejo kandidirati na prosta delovna mesta. Edina možnost je opravljanje volonterskega pripravništva, ki je razpisan dvakrat letno in na katerega se prijavi v povprečju 500% več kandidatov, kot je razpoložljivih mest v razpisu.
Tako prihaja do situacij, ko kandidati po zaključenem šolanju ne morejo kandidirati na trgu dela, saj ne izpolnjujo zakonsko predpisanih pogojev saj jim v večini primerov preprosto ne morejo zadostiti.
Pojavljajo se tudi situacije, ko na razpisu za prosto delovno mesto kandidira nekdo, ki strokovni izpit ima, nima pa kvalitet, ki jih ima na drugi strani nekdo brez strokovnega izpita in delodajalec mora zaposliti prvega.
Situacija je sporna saj zakon na področju, kjer gre za delo z občutljivo skupino ljudi, omejuje na eni strani delodajalce pri izbiri primernih kandidatov ter na drugi strani kandidate same, da lahko svoje izobraževanje po normalni poti zaključijo in tako kandidirajo na trgu dela.
Situacija je zelo preprosto lahko rešljiva - strokovni izpit bi strokovni delavci lahko imeli možnost opravljati v prvem letu svoje zaposlitve.
Opravljanje strokovnega izpita in pripravništvo sta sporna iz večih vidikov.
Prvič, čemu morajo univerzitetno izobraženi (in tudi drugi) opravljati strokovni izpit, če je za njimi določeno obdobje izobraževanja. Zakaj strokovni izpit ni vključen v izobraževanje? Zakaj izobraževanje nima več prakse? In nasploh, kaj vam da misliti, da diplomant nima znanja slovenskega jezika in pedagoških znanj, če je opravil določeno stopnjo izobraževanja, imate tako malo zaupanja v lasten izobraževalni sistem? Zakaj torej preprosto študentke in študentje ne gredo naravnost na prakso in opravijo zgolj strokovni izpit, če s svojo izobrazbo ne morejo na trgu dela absolutno ničesar?
Drugič, oblike pripravništva, ki jih ponuja naša država in naše institucije so izkoriščevalne. Plačanih pripravništev praktično ni, brezplačna pa komaj pokrijejo stroške prevoza. In prav smešna je formulacija "voluntersko pripravništvo", ker resnično nihče ne nudi velikega kosa svojega življenja in napora in truda, ki ga zahteva delo v izobraževalnih institucijah v zameno za nič, prostovoljno, ko pa potrebuje finančno zaledje za lastno preživetje. Po izobraževalnih instutucijah se s "prostovoljnimi" praktikanti počne, kar se želi. Uporabljajo jih v ure nadomeščanja, ki se jim kot ure dela ne štejejo, ker poleg ni prisotnega mentorja. Praktikant opravlja vlogo "pomočnice" in "pomočnika" popolnoma zastonj. Formulirajte pripravništvo iskreno, to je najnižje prekerno, prisilno delo in nikakor prostovoljno pripravništvo. Pedagoško delo ni samo delo v razredu, temveč tudi delo izven razreda, doma.
Tretjič, če zadnji izobraževalni trendi pri nas tako silno in mučno poudarjajo kako bi se morala podjetja in institucije povezovati z izobraževalnimi institucijami, čemu to na področju, kjer je to najbolj potrebno-pedagoškemu, ne velja? Ravno na ravni pedagoškega izobraževanja bi morale biti srednje šole in univerze povezane z izobraževalnimi institucijami, kjer bi praktikanti opravljali prakso (in ne zgolj par tednov!). To je področje, ki bi ga morala uravnavati država.
Skratka, glede na to, da imam malo zaupanja v spremembo zgoraj naštetih problemov, pa menim, da bi se vsaj prehod iz izobraževanja k delu moral olajšati. To da bi pedagogi in pedagoginje lahko strokovni izpit opravljali v roku enega leta zaposlitve in bili poprej zaposleni za določen čas enega leta ravno v ta namen, pred tem pa bili izbrani glede na izobrazbo in druge uspehe, je ena pot rešitve. Je pa še mnogo drugih možnosti, o katerih bi se na ministrstvu morali aktivno dogovarjati in dejansko tudi kaj spremeniti.
Število kaznivih dejanj je pokazatelj nivoja kvalitete vzgoje.