7. 3. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Slovenija spada med države, ki so bolj ogrožene zaradi samomora, in neizpodbitno dejstvo je, da umrljivost zaradi samomora v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem. Zaradi tega je vsaka skrb in vsako prizadevanje za zmanjševanje tega problema dobrodošlo in v tem smislu pozdravljamo tudi vašo zaskrbljenost.
Statistično gledano je samomor v populaciji redek pojav, ki sledi svojim zakonitostim in je pod vplivom mnogih dejavnikov tveganja. Dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so v Sloveniji naslednji: starost, zakonski stan, izobrazba in moški spol. Tveganje za samomorilno vedenje se povečuje s starostjo, je večje med samskimi in razvezanimi ter pri osebah brez otrok. Tveganje je večje med brezposelnimi in ljudmi z nižjo izobrazbo. Na splošno velja, da med bolj ogrožene spadajo moški.
Posledice škodljivega pitja alkohola so v Sloveniji velike in povečujejo tudi tveganje za samomorilno vedenje. To velja zlasti za t.i. "mokro kulturo" severovzhodne Slovenije, kjer je stopnja samomora najvišja in kjer se bolj izrazito kažejo z alkoholom povezane duševne motnje. Ministrstvo za zdravje si v sodelovanju z ostalimi resorji in nevladnimi organizacijami prizadeva za manjšo porabo alkohola, zlasti med mladimi, ter za strožjo zakonodajo na tem področju.
Če želimo dobiti realno sliko o tem, koliko je samomorilnega vedenja v populaciji,moramo pojav spremljati daljše obdobje, vsaj 10 let. Med posameznimi leti namreč lahko pride do nihanj navzgor ali navzdol, zaradi zakonitosti samega pojava. Takšna letna nihanja, lahko izkrivljajo sliko, bodisi da je prišlo do izboljšanja stanja v populaciji, bodisi da je prišlo do poslabšanja.
Trendi v nekoliko daljšem obdobju kažejo, da je od leta 1985 in 1994 samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora /100 000 prebivalcev) znašal 31, med leti 1985 in 2003 pa je znašal 25. V zadnjem desetletju beležimo postopno nižanje samomorilnega količnika, ki je leta 2015 znašal 20,60.
Če to pretvorimo v absolutne številke, vidimo, da je za posledicami samomora npr. v letu 1997 umrlo 597 oseb, leta 2014 pa 388. Če znotraj tega časovnega obdobja primerjamo količnike samomora posameznih let, vidimo, da so bila vmes leta, ko je umrljivost zaradi samomora zelo upadla in leta, ko je umrljivost zaradi samomora zelo narasla. Gledano na populacijski ravni lahko zaključimo, da je samomorilni količnik v tem obdobju znatno upadel in se trend skozi zadnja leta uspešno vzdržuje.
Umrljivost zaradi samomora se je torej od leta 1997 do leta 2014 zmanjšala za približno 20 odstotkov.
V Sloveniji poteka veliko projektov in programov za preprečevanje samomorilnega vedenja, ki pa med seboj niso povezani. Tudi zato Ministrstvo za zdravje načrtuje v letu 2017 sprejetje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki namenja preprečevanju samomorilnega vedenja veliko pozornost.
Glede preprečevanja samomorilnega vedenja in izboljšanja dostopnosti do psiholoških storitev je potrebno izpostaviti projekt MOČ, ki je potekal v obdobju med 11. 2. 2015 in 30. 6. 2016. Projekt je bil zasnovan kot pilotni projekt, glavni namen pa vzpostavitev temeljev za sistemsko ureditev nekaterih področij in vsebin (izobraževanje in podpora strokovnjakom, pomoč ljudem v stiski, ozaveščanje in informiranje itd.)
Specifična cilja projekta sta bila:
- povečati število strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju in izven njega, ki bodo usposobljeni za prepoznavo duševnih stisk in samomorilnega vedenja ter
- z novimi programi nadgraditi obstoječe svetovalnice in vzpostaviti nove svetovalnice za osebe v duševni stiski.
Projekt je vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s partnerskimi organizacijami: Univerzo na Primorskem, Inštitutom Andreja Marušiča, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora (Center za psihološko svetovanje Posvet) in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija. Ob zaključku projekta so izdali poročilo "Znanje strokovnjakom, pomoč ljudem – MOČ", Ključni rezultati in Ljubljana 2016, ki ga bo Ministrstvo za zdravje upoštevalo v načrtovanju storitev za duševno zdravje.
Ključnega pomen je uvajanje zgoraj opisanih raznolikih preventivnih pristopov, saj ima namreč hkratno izvajanje več dejavnosti (npr. izobraževanje strokovnjakov, omejevanje do dostopnosti sredstev, delo z mediji...) sinergijske učinke.