Predlagam, da se ukine splošni uspeh v 3. in 4. letniku kot merilo za vpis na fakultete
Predlagam, da se ukine splošni uspeh v 3. in 4. letniku kot merilo za vpis na fakultete.
Sem dijak in se zavzemam za ukinitev sistema vpisa, ki ga imamo sedaj kjer se za vpis na fakultete šteje uspeh 3. in 4.letnika srednje šole. Zakaj? Primer:
Dijak A na eni srednji šoli ima lahko pri enemu predmetu oceno 2. Dijak B, ki je na eni drugi srednji šoli pa lahko dobi za isto raven znanja čisto drugačno oceno. Tukaj je vse odvisno od profesorja. Vedite, da se pri nas dogaja, da tudi eni profesorji radi načrtno zafrknejo kakšnega dijaka. En professor lahko zahteva bistveno manj in da tudi dijaku bistveno višjo oceno(čeprav je znanja dijaka podpovprečno od učnega načrta). Torej predlagam, da se za vpis šteje: a) Matura b) Uspeh na tekmovanjih(1 dodatna točka za bronasto priznanje, 3 za srebrno, 5 za zlato in 10 če dijak doseže odliičen rezultat na mednarodnih tekmovanjih) c) Sprejemni izpiti
Predlagam tudi, da se tekmovanja štejejo pri vpisu na fakultete. Sam imam namreč zlato priznanje iz Biologije, znanja iz sladkorne bolezni in se mi te dosežki nič ne štejejo za vpis na fakulteto. Med tem pa mi je pa trojka iz športne vzgoje(konflikt s profesorjem) znižala povprečje v tem letniku.
Se opravičujem glede slovničnih napak. Se mi je malo mudilo. Kasneje jih bom tudi popravil ;)
Strinjam se s sprejemnimi izpiti, saj je zdaj preveč študentov, ki se na določene fakultete vpišejo, ker se nekam morajo vpisati, bodisi zaradi staršev, družbe itd. Sprejemni izpiti za določeno fakulteto pa bi lahko pokazali zanimanje in dejansko vložen trud dijakov, ki bi si želeli na določeno fakulteto.
Ne strinjam pa se toliko s priznanji, saj imajo določene srednje šole bolj urejen sistem s samimi tekmovanji, kot druge in je ponekod prisotna tudi "sreča" z mentorji ter njihova spodbuda in pripravljenost sodelovati, podati informacije in podobno.
Prav tako bi obdržala maturo, saj je to objektivni pokazatelj znanja ter bi mogoče res ukinila uspeh v določenih letnikih, saj, kot vemo, so določeni profesorji lahko subjektivni, kar se lahko odrazi tudi na samem uspehu.
Ne zdi se mi neumnost, da bi dijak moral opravljati tako maturo, kot tudi sprejemne izpite, saj je matura pokazatelj splošnega znanja v srednji šoli, sprejemni izpiti pa bi bili naslovljeni na določeno fakulteto, na primer Pravna fakulteta ima svoje sprejemne izpite in svojo tematiko, Medicinska fakulteta pa ima svoje sprejemne izpite in svojo tematiko. S tem bi dejansko dijak lahko pokazal del svojega splošnega znanja (matura), saj le ta pokaže koliko se je bil dijak pripravljen pripraviti v srednji šoli (matura je pokazatelj splošnega znanja, ki naj bi bilo pridobljeno tekom šolanja in je potrebno vložiti tudi nekaj truda) in koliko se je pripravljen potrduiti in pripraviti na bodočo poklicno pot. Fakulteta ni samo zabava in je potrebno poseči tudi po knjigah, kar je edino pravilno, saj vedno več študentov pride s fakultet brez kakršnegakoli znanja.
Problem je v tem, da matura ni pokazatelj tega, kaj se je nekdo naučil v 4 letih srednje šole, ampak predvsem pokazatelj tega, koliko faktografskega znanja, ki ga je pred letom, dvema ali tremi že imel, si je uspel nakopičiti v nekaj mesecih priprav na maturo.
Prav tako ne bo ravno držalo, da je znanje slovenščine (beri: pisanja eseja in poznavanja 50 domačih in tujih knjig), matematike (na nivoju, ki ga v vsakdanjem življenju ne bomo nikoli potrebovali), angleščine, nemščine (tuji jeziki res prav pridejo, a ne vem, kaj pridobimo s tem, da znanje le-teh preverjamo na maturi) in sodobnega plesa (res dober in uporabenpokazatelj splošnega znanja).
Od naštetih predmetov je le angleščina (zaradi strokovne literature) uporabna npr. za študenta medicine, za študenta sociologije pa še to ne najbolj. Zakaj potem upoštevati znanje iz teh področij pri vpisu na fakulteto, če so tam neuporabna?
Fakultete ne bi smele biti namenjene pridobivanju ali ohranjanju splošne razgledanosti. Fakultete so nivo izobraževanja, ki bi moral biti namenjen specializaciji in poglobljenemu znanju z enega področja. Za splošno znanje je 13 let predhodnega izobraževanja čisto dovolj.
Sprejemni izpiti pomenijo še eno obremenitev več za dijake (in profesorje) in so po mojem mnenju nepotrebni. Postavi se tudi vprašanje, kdaj naj bi se izvajali (med počitnicami?). Poleg tega se v Prijavi navede 3 možnosti, kar bi verjetno pripeljalo do tega, da bi dijak moral (poleg mature!) opravljati še 3 sprejemne izpite, kar je čista neumnost.
Sistem mature in sistem sprejemnih izpitov naj bi bila disjunktna sistema. Mešanje obojega pa je neumnost.
Glede na to, da se mi matura zdi kontraproduktivna, se vsekakor strinjam, da bi ob tem ukinili maturo.
Pozdravljeni
V celoti strinjam s predhodnim mnenjem oz. z DavidomS.
Matura se mi zdi bolj nesmiselna kot koristna. Sprejemni izpiti pa bi lahko bili bolj široki in bi vključevali različne psihofizične in druge teste, ki bi posameznika usmerjali glede na njegove dejanske kompetence, ki bi v izbiri poklica odigrale dodatno in pomembno vlogo izbire tako za posameznika, kot izobraževalno inštitucijo, kot delodajalce. Naposled bi se razviti ali nerazviti potenciali upoštevali ob posameznikovih osebnih željah, v kar bi vključevali tudi dejanske družbene potrebe.
Ker pa Slovenija navkljub blazno velikemu številu izobraženih in intelektualcev nima konkretnih in zdravih načrtov za dolgoročni razvoj slovenije (govorim o 20, 30 letnem načrtu); (med drugim naj vas spomnim, da NIHČE v sloveniji ni napovedal niti izpred nekaj let prihajajoče ekonomske krize) se zdi, da je (posplošeno povedano) izobraževanje na zelo nizki točki samopotrditve uspešnosti delovanja oz. tega, kar lahko imenujemo uspešno izobraževanje, ki pa je ključ za zdravo prihodnost družbe. Torej če izobraževanje ni zadovoljivo, ne moremo pričakovati, da bo prihodnost razvoja družbe zadovoljiva in brez posledic, ki jih prinaša rigidnost razvoja izobraževanja in miselnosti, ki smo mu priča.
Med tem ko pri nas le zelo redke šole pričenjajo stopicljati v smeri izobraževanja prihodnosti, so ponekod v tujini tem že mojstri, posledice za javno dobro pa ogromne. Ljudje znajo razmišljati in ustvarja se okoljsko trajnostne ideje, ki trajnostno zaposlujejo. Pri nas javne inštitucije ne organizirajo niti centrov, v katerih bi se ustvarjale nove ideje za povečanje trajnostnih delovnih mest, kot, da so z njihovim delom povsem zadovoljni oz. zadovoljivo uspešni. V tem se nanašam predvsem na inštitucije kot so ZRSZ ipd, ki so predvsem same sebi namen.
lp
Kriteriji za vpis na posamezno fakulteto bi morali biti v izključni domeni fakultete, in bi morali biti izbrani glede na študijsko smer, na katero se dijak vpisuje.
Maturitetni uspeh iz slovenščine in zgodovine je nerelevanten za študij matematike, vaše zlato priznanje iz biologije pa povsem brez pomena pri študiju prava.
V bistvu je edini relevanten in res objektiven kriterij sprejemni izpit iz predmetov, ki so pomembni za določeno študijsko smer. Vendar se pri tem pojavi težava, da je potem dejansko cela prihodnost odvisna od enega samega dneva, kar pa tudi ni ravno idealno.