6. 1. 2015
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
V zvezi z vašim dopisom, ki se nanaša na predlog prepovedi vahabitskih skupin na ozemlju Republike Slovenije, menimo, da se vsebina predloga ne nanaša na določbe Zakona o društvih (Uradni list, 64/2011), saj ne gre za pravno formalno ustanovitev društva, kot posebne oblike pravne osebe (iz registra društev namreč ni razvidno, da bi bile vahabitske skupine registrirane kot društvo). Zakon o društvih opredeljuje društvo kot samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zato, da bi v njem in preko njega uresničevali tiste interese, ki so hkrati tudi skupni. S povezovanjem v društva se uresničuje ustavna pravica do svobodnega združevanja, to pravico pa je mogoče uresničevati neposredno na podlagi ustave. Zakon o društvih ureja le način možnega uresničevanja te ustavne pravice (pravico do združevanja v društva), ta pravica pa se lahko uresničuje tudi s povezovanjem v druge članske organizacije, v katerih člani prav tako uresničujejo interese, ki niso pridobitni (npr. politične stranke, verske skupnosti).
Vahabitske skupine, prvič, ne dosegajo pravno formalne oblike »skupnosti«, saj kot take niso registrirane oz., drugič, ne obstajajo kot to predvideva Zakon o verskih skupnostih (Uradni list 100/13), kot drugo, pa v Sloveniji niso prepoznani kot uradna verska ločina.
Obenem je pravica do združevanja kot ena izmed temeljnih ustavnih pravic, ki izvira iz načela demokracije, tesno povezana s svobodo izražanja. Torej gre za dve najvišje varovani pravici posameznika, zato je pri opredeljevanju prepovedi ali kakršnegakoli drugega poseganja v te pravice, ni dopustno.
V primeru, da gre za združevanje, zbiranje, organiziranje z namenom izvrševanja kaznivih dejanj oz. drugih odklonskih ravnanj, tudi tistih z obeležjem razširjanja sovražnega govora, in sovražnosti, nestrpnosti nasploh, imamo na nacionalni ravni vzpostavljenih vrsto instrumentov za njihovo odkrivanje, preprečevanje in pregon. Nenazadnje veljavna pozitivna zakonodaja na nacionalni ravni predvideva prepoved organiziranja/delovanja takšnega društva kot tudi skupnosti. Zakon o društvih tako prepoved delovanja ureja v 41. členu, in sicer določa, da se društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, delovanje s sodno odločbo prepove. Po prvem odstavku 3. člena Zakona o društvih namreč ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilj ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.
V skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o društvih morajo upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za zgoraj navedene razloge izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva; če državni tožilec oceni, da so razlogi dejansko podani, pa pri Upravnem sodišču vloži tožbo za prepoved delovanja društva.