24. 11. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Prijava gostov je urejena v Zakonu o prijavi prebivališča. Lastniki turističnih in gostinskih objektov ter lastniki nastanitvenih objektov morajo prijaviti goste, ki jih sprejemajo na prenočevanje v roku 12 ur po sprejemu gosta. Izjemoma teh gostov ni treba prijaviti, če so se za počitek nastanili v visokogorskih kočah ali postojankah (te so definirane kot koče ali postojanke, ki niso dostopne z vozilom). Pristojni organ lahko posameznim zavezancem določi daljši rok za izpolnitev prijavne obveznosti, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske postaje, ne more izpolniti prijavne obveznosti v predpisanem roku, vendar pa ta rok ne sme biti daljši od treh dni. Velika večina stanodajalcev vodi evidenco gostov v elektronski obliki in goste policiji prijavlja s pomočjo ustreznega računalniškega programa, ki ga je policija brezplačno ponudila zavezancem. Manjši del zavezancev še vedno vodi knjigo gostov s kopijo v klasični obliki in kopijo prijave gostov prinaša na policijo, kjer se nato podatki vnesejo v računalniško evidenco. V elektronski obliki danes na policijo sprejmemo 95% vseh podatkov o gostih, zelo redki so še objekti v katerih vodijo papirno knjigo gostov. Vneseni oziroma posredovani podatki se preverjajo v različnih evidencah iskanih oseb (domačih in tujih). Podatki se avtomatično (računalniško) preverjajo po bazi iskanih oseb in se ne preverja ročno, kje je bil kdo in s kom, ampak se v bazah iskanih oseb računalniško preverjajo podatki avtomatično.
Za policijo je prijava in odjava ter evidentiranje nastanitve gostov potrebna, saj je to eden pomembnih preventivnih mehanizmov zoper organizirani mednarodni kriminal in terorizem.
Kot primer argumentacije, zakaj je potreben sistem evidentiranja in preverjanja prijav tujcev lahko opišemo situacijo, ko se na ozemlje Slovenije (začasno) naseli tujec, ki ga zaradi najhujših kaznivih dejanj iščejo varnostni in pravosodni organi države ali celo več držav, pri tem pa celo svojo prijavo bivališča odda na recepciji hotela, pri tem pa informacija o zadrževanju take osebe na ozemlju naše države ne pride do varnostnih oziroma pravosodnih organov naše države, temveč je prijava zgolj sama sebi namen in kot taka evidentirana zgolj v knjigi gostov.
Enako menimo tudi za obvezno javljanje prisotnosti tujca na policijski postaji, kadar se tujci, ki nimajo dovoljenja za prebivanje ali nimajo prijavljenega bivanja v Sloveniji, nastanijo na ozemlju naše države in niso nastanjeni pri stanodajalcih (npr. v hotelih, motelih, kampih, sobodajalcih itd.). Gre za primere, ko se tujec zadržuje v Sloveniji in se obenem ne prijavlja za bivanje v hotelih in podobnih objektih ampak se v Sloveniji nastanijo pri sorodnikih, »znancih«, prijateljih ali drugih osebah, lahko pa celo bivajo v šotorih ali avtodomovih na javnih mestih in dejansko v Sloveniji ostajajo dalj časa.. »Samoprijava« tujca je skladna s 5. členom Direktive 2004/38/ES in je v letu 2011 tudi Evropska komisija na podlagi predloga Madžarske podala mnenje, da naša ureditev ni v nasprotju z evropskim pravnim redom oziroma je Evropska komisija izrecno navedla, da je naša ureditev popolnoma skladna s citirano direktivo. Velja opozoriti še na dejstvo, da zakon poleg tega zavezuje tudi osebo, ki tujcu, kateri ima dovoljenje za prebivanje ali prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji, nudi prenočišče, da ga ta v predvidenem roku prijavi pristojnemu organu. Kljub temu pa zadrževanje tujcev, ki se nastanijo v svojih objektih ali bivajo v šotorih, avtodomovih ipd. niso zajeti z obveznostjo prijave naših državljanov.
Prav tako prijavo gostov argumentiramo tudi z dejstvom, da je Slovenija majhna država, lahko prehodna in izredno izpostavljena v smislu svoje geografske pozicije, kot taka velikokrat končni cilj ali zgolj prehodno ozemlje med organiziranimi kriminalnimi skupinami ter teroristi, ki sicer ne izhajajo z območja naše države.
Glede potrebe izvajanja nalog iz pristojnosti policije (iskanje oseb, za katere je izdan evropski nalog za prijetje in predajo, mednarodne tiralice, iskanje pogrešanih oseb, osebe z prepovedjo vstopa v schengensko območje..) so pomembni statistični podatki uparjenih prijavnic gostov z evidenco iskanih oseb, ki se iščejo na podlagi razpisov različnih organov v Republiki Sloveniji in oseb, za katere je razpisano mednarodno iskanje.
Glede na vse navedeno ter dejstvo, da je Republika Slovenija zelo tranzitna država, menimo, da je policijska prijava zelo potreben element, ki prispeva k visoki varnosti državljanov v državi.
To je zbiranje podatkov o ljudeh, brez sodnega naloga. Na recepciji v Sloveniji, so rekli, da morajo prijave pošiljati policiji. V hotelu v tujini jih niso zanimali osebni podatki.
Turistično takso pobere ponudnik nočitve in jo mora odvesti, osebni podatki obiskovalca/ke, sploh niso pomembni.
To bi varuh osebnih podatkov moral urediti.
Verjetno se to nekoliko razlikuje od države do države, ampak.....na Hrvaškem se vsi podatki posredujejo policiji....v Avstriji mora te podatke zbirati in hraniti hotel, in jih posredovati na zahtevo policije.....v Nemčiji je bilo obvezno javljanje na policijo, potem pa je bila pred časom neka debata okrog tega, in ne vem, kako se je razpletla.
Skratka, daleč od tega, da bi bila tukaj Slovenija nek unikum ali izjema od splošnega pravila.
To ni slovenska posebnost, tudi povsod v tujini je tako. Se mi zdi da je to mednarodna ureditev in da vlada nima veliko besede pri tem.
Sam sem to že pred leti predlagal, pa je predlog propadel. Očitni imajo Slovenci radi policijsko državo, da jim država gleda v domovanje.
Predlog seveda podpiram.
Če nekje začasno prebivate, ste dolžni tam plačati turistično takso (če gre za turizem).
Torej gre za pobiranje davkov, za katerega tudi sami pravite, da državo mora zanimati.