13. 10. 2014
Odziv Minstrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza obstoječega stanja
Področje evidenc, ki jih po uradni dolžnosti vodi Zavod RS za zaposlovanje, ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 ZPDZC-1; v nadaljevanju: ZUTD), ki je nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip, v nadaljevanju: ZZZPB). Ta je bil zastarel, zaradi številnih sprememb pa tudi nekonsistenten, zato je bilo pri njegovem izvajanju veliko težav, obenem pa ni dopuščal hitrega odzivanja na dinamične spremembe na trgu dela.
Poglavitni namen ZUTD, ki je nadomestil ZZZPB, je povečanje varnosti iskalcev zaposlitve in uvajanje koncepta prožne varnosti na trgu dela v Republiki Sloveniji. Za doseganje tega namena je predvidena mreža izvajalcev ukrepov, ki omogoča hitrejše odzivanje države na dinamične spremembe na trgu dela, povečuje vlogo vseživljenjske karierne orientacije pri odločitvah posameznika o poklicni poti in omogoča hitrejšo obravnavo tistih brezposelnih oseb, ki to potrebujejo. Poleg že obstoječe evidence brezposelnih oseb in evidence oseb, vključenih v ukrepe APZ, se je z ZUTD med drugim uvedla tudi evidenca iskalcev zaposlitve.
V evidenco brezposelnih oseb se lahko v skladu z 8. členom ZUTD prijavijo osebe, ki ves čas prijave izpolnjujejo naslednje pogoje: so zmožne za delo, prijavljene na zavodu, aktivno iščejo zaposlitev in so pripravljene sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki jim jo ponudi l zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter niso v delovnem razmerju, niso samozaposlene. niso poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi: omejeno odgovornostjo ter zavodu niso kmetje, nimajo statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.
V evidenco iskalcev zaposlitve pa se lahko v skladu s 131. členom ZUTD prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu (t.j. zaposleni, samozaposleni, upokojenci, gospodinje, dijaki, študenti ali drugače delovno neaktivni, ki iščejo (drugo) zaposlitev ali potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po ZUTD).
S prijavo v evidenco pridobijo osebe status brezposelne osebe oziroma status iskalca zaposlitve. Iz statusov pa izhajajo različne pravice in obveznosti.
Oseba si z vpisom v evidenco brezposelnih oseb pridobi pravico do:
- posredovanja v zaposlitev,
- informiranja o trgu dela,
- osebnega svetovalca,
- o pomoči pri iskanju zaposlitve in dela,
- nadomestila potnih in poštnih stroškov za aktivno iskanje zaposlitve,
- učenja veščin iskanja zaposlitve in vodenja kariere,
- podpore pri kariernem odločanju,
- pomoč pri uporabi orodij za samostojno vodenje kariere,
in možnost:
- vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) ter
- uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
Obveznosti osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, so:
- redno spremljanje objav prostih delovnih mest in pravočasno prijavljanje nanje,
- ustrezno odzivanje na vabila in napotnice zavoda oz. koncesionarjev,
- udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,
- javljanje zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu, v kolikor oseba ni prejela vabila na naslednji svetovalni razgovor
- uresničevanje vseh dogovorjenih aktivnosti v zaposlitvenem načrtu,
- vključevanje v ukrepe na trgu dela zaradi povečanja zaposlitvenih možnosti,
- sprejemanje zaposlitve in prizadevanje za pridobitev zaposlitve na razgovoru za zaposlitev,
- sporočanje resničnih podatkov in njihovih sprememb najkasneje v 3 dneh od nastanka spremembe,
- predhodni dogovor z osebnim svetovalcem o oprostitvi obveznosti iskanja zaposlitve in obveščanje zavoda v roku 8 dni, kadar predhodni dogovor ni mogoč,
- uresničevanje drugih dogovorjenih aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
Oseba si z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve pridobi pravico do:
- informiranja o trgu dela,
- pomoči pri uporabi orodij za samostojno vodenje kariere,
- posredovanja zaposlitve v skladu z zaposlitvenimi cilji in dogovorom z delodajalcem,
- vključitve v programe APZ (v skladu s katalogom APZ).
Zakon določa, da se iskalec zaposlitve vsaj enkrat v 6 mesecih po prijavi zglasi na zavodu in s tem potrdi svojo potrebo po ukrepih na trgu dela (v nasprotnem primeru se ga preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve).
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Po preučitvi posredovanega predloga menimo, da predlog ukinitve evidence iskalcev zaposlitve ni primeren. Kot že opisano, sta evidenca brezposelnih oseb in evidenca iskalcev zaposlitve namenjeni različnim ciljnim skupinam.
Oseba, prijavljena v evidenci iskalcev zaposlitve ima bistveno manj obveznosti kot oseba, vpisana v evidenco brezposelnih oseb, slednja pa ima na podlagi svojega statusa več pravic (poleg širšega nabora ukrepov APZ in storitev za trg dela tudi možnost uveljavljanja vseh pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki iskalcu zaposlitve ne morejo pripadati), pri čemer je njena primarna obveznost iskanje dela; brezposelni osebi okoliščine omogočajo, da je potencialnemu delodajalcu na voljo za zaposlitev takoj, še isti ali naslednji dan. Po drugi strani ima (lahko) oseba, ki je prijavljena v evidenci iskalcev zaposlitve, tudi druge neodložljive obveznosti (npr. študent ima študijske obveznosti), zato se od njih ne more pričakovati takšne odzivnosti ter intenzivnosti iskanja dela, kot od brezposelne osebe. Na tem mestu poudarjamo, da se študenti ne bi mogli vpisati v evidenco brezposelnih oseb niti v primeru ukinitve evidence iskalcev zaposlitve, saj statusa študenta in brezposelnosti nista združljiva (enaka ureditev je obstajala tudi v času veljavnosti ZZZPB). Hkrati dodajamo, da vpis v evidenco brezposelnih oseb ali evidenco iskalcev zaposlitve, ni obvezen, ampak je predmet prostovoljne odločitve vsakega posameznika.
Danes je 2.11 in nikjer ne najdem odziva, ki bi naj bil objavljen 29.10...
Predlog je zelo na mestu. DavidS vas pa ne razumem, kako ste lahko iz tega razbrali, da imajo tisti, ki študirajo prednosti na obeh straneh. Za vpis v študentski servis je potrebno podpisati izjavo da nisi vpisan v registru brezposelnih oseb. Zavod, te pa po svoje odvrne, kot je napisano že v predlogu. Ko sem bila še študentka sem imela precej starejšega sošolca, ki je zaradi vpisa na fax izgubil vse pravice do sredstev za preživetje, ŠS pa ti je dolžan po 26 letu starosti odvajati visoko dohodnino. Da ne govorimo o tem, da starejših študentov res morda ne vzamejo za delo. Torej, če si moraš po 26 letu plačevati sam zdravstveno zavarovanje in če moraš plačevati višjo dohodnino od prejemkov s strani SŠ, potem naj bodo še v tem drugačne pravice - glede zavoda, kot za ljudi mlajše od 26 let. In to naj bo konkreten razlog, ne pa, da 26 letnikom starši plačujejo domove in jim tete dajejo za sladoled. Če bomo hoteli kaj doseči, ne moremo posploševati. Jaz recimo poznam nekoga, ki je star 40 pa mu doma vse plačujejo. To res ni konkreten razlog!!
Študentsko delo ni edina ugodnost, katere so deležni študenti.
Glede dvojne evidence na zavodu za zaposlovanje se tudi jaz sprašujem, če je to res potrebno; kar se pa tvojega primera tiče, pa kolikor vem, se lahko kljub statusu študenta prijaviš kot brezposelna oseba, ampak posledično izgubiš pravico opravljanja del preko ŠS in bi si v tem primeru napravila medvedjo uslugo, ker boš preko napotnice 3x hitreje dobila delo, kot redno zaposlitev.
In v tem grmu tiči zajec - problem na trgu dela je študentsko delo, ki bi se moralo močno omejiti, da bi ga opravljali le resni študenti od 2. letnika naprej in da nebi morali biti nadomestilo redno zaposlenih, pač pa pomoč in še to le v svoji ali podobni stroki, nikakor pa fiktivni študenti. Poleg tega bi bilo treba višje obdavčiti študentsko delo, znižati pa obdavčitev redne zaposlitve; ampak glede na levo usmerjenost prihodnje vlade (in njihovih napovedi majhnih, pavšalnih reform) se ne moremo nadejati sprememb v kratkem času...
Tukaj mi nekaj ne gre skupaj.
Osebe, ki imajo status študenta, se ne morejo prijaviti v evidenco brezposelnih oseb (če so mlajše od 26 let). Lahko se pa prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve.
To je tudi logično. Če je nekdo redni študent, potem ni brezposeln....in praviloma tudi ni iskalec zaposlitve, saj so študentom primarno namenjena študentska dela.
Ne zdi se mi prav, da bi lahko nekdo imel hkrati ugodnosti študentskega statusa, in tudi ugodnosti brezposelnih oseb. To bi le še pripomoglo k večjemu obsegu fiktivnih vpisov na fakultete.
Se strinjam, to velja za študente, mlajše od 26 let. Jaz pa žal nisem več v rosnih 26-ih, težava je, da tudi preko ŠS dela zame ni, čeprav se prijavljam na vse mogoče. Očitno je 21 let delovnih izkušenj premalo, delodajalci pa očitno raje najemajo mlajše študente, ki jih lahko izkoriščajo po mili volji.
Situacija je zame kritična, ker sem na slabšem, nisem prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ampak le v evidenci iskalcev zaposlitve, ugodnosti nimam popolnoma nobenih, ne na Zavodu, niti na ŠS. Preživeti pa moram in plačevati položnice, medtem, ko jih študenti pri 26-ih zagotovo ne, ker živijo pri starših ali pa v študentskem domu, ki jim ga plačujejo starši.
David, saj vam ne more iti skupaj! Denimo: moja hči ima 30 let. Kot evidentna izredna študentka, ki si sama plačuje stroške izrednega študija, je lahko pri ZRSZ prijavljena le v evidenci iskalcev zaposlitve, ne pa tudi v evidenci brezposelnih oseb. Stroške izrednega šolanja bi veliko lažje plačevala z dohodki iz delovnega razmerja, kot pa iz socialne pomoči, ali študentskega dela. A ker zaradi statusa (izrednega) študenta ne more biti vpisana v evidenco brezposelnih oseb, je za delodajalce nezanimiva.
Predvsem gre za to, da je ogromna razlika med rednimi / izrednimi mlajšimi in starejšimi študenti, ki se jih ne bi smelo tlačiti v en koš. Starejši študenti nimamo staršev, ki bi nas živeli in nam plačevali položnice, večina mlajših študentov pa te "ugodnosti" ima. Lažje dobijo službo, medtem ko le redki starejši študenti delajo preko študentskega servisa, če sploh kaj dobijo za delat.
Pozdravljeni
Dobro ste prikazali kako splošna pravila lahko odstopajo od dejanskih življenjskih potreb ljudi.
Sicer je problem precej širši, saj bi se na področju dela delovanja javne uprave in sprejemanja pravil delovanja izgleda da bilo smiselno vprašati ali so pravila dejansko usklajena z dejanskimi potrebami ljudmi ter ali so ta pravila zaradi njihove omejenosti do nekaterih ljudi nepravična.
Tako tudi vi potrjujete, da naj bi bila pravila in zakoni namenjeni predvsem kot splošen smerokaz, v praksi pa naj bi jih prilagajali dejanskim potrebam posameznika v odnosu med njegovimi potrebami in skupnimi potrebami oz. potrebami družbe.
A za to bo potrebno še veliko, predvsem sprememba zavedanja v vključevanju in razumevanju, da smo si ljudje po svetu v osnovnih potrebah med seboj približno enaki.
lp