Študentska reforma - predlog obveznega leta med srednjo šolo in fakulteto za prostovoljno delo &
Trenutno sem blizu zadnjega letnika študija in že me grabi panika kaj bo potem. Študiram na fakulteti za socialno delo, ki jo je v enem izmed predlog nekdo že hotel ukiniti. Se strinjam da služb preprosto ni, nikjer, niti ene. Ne v vladnem ne v nevladnem sektorju.
Odkar sem pričela s študijem so ukinili absolventa če je študent en letnik že padel (iz kateregakoli razloga, tudi če je upravičen), vzporeden in zaporeden študij sta samo še plačljiva, trije od magistrskih študijev na moji fakulteti so postali plačljivi in pojavili so se novi programi, ki bi študente, ki so se bili po srednji šoli prisiljeni takoj vpisati nekam na fakulteto mogoče bolj zanimali. Zakaj prisiljeni, zato, ker mladi nimamo nobene druge možnosti. Sistem je še vedno naravnan po Sloveniji, ki je obstajala za čas mojih staršev, ko so redki šli študirat ostali pa so tudi brez diplome lahko dobili službo.
Moj prvi predlog je, da se študentom, ki so že začeli s študijem omogoči uveljavljanje t.i. pravic v pričakovanju (absolvent, zaporedni in redni študij). Moja generacija je začela s študijem 2010/11 in tekom študija so nam bile nekatere pravice, ki smo jih pričakovali v 1. letniku odvzete. V nadaljnje naj se spremembe uveljavljajo na novih generacijah študentov.
Danes se mlade oklicuje za lene, neresne, nezanesljive, razpuščene, alkoholike itd. Od programov, ki so mi bili na voljo ob vpisu sem izbrala tistega, ki je bil še najbližje temu kar sem želela študirat. Zdaj po treh letih so se pojavili drugi programi do katerih po rednem vpisu več ne morem priti, prepisovati se mi pa ne izplača, ker bi to pomenilo, da sem tri leta življenja vrgla skozi okno. Na marsikateri magisterski program se ni možno vpisati brez da bi človek najprej opravil isti študij na prvi stopnji (druga je samo nadgradnja) ali pa za vpis na magisterski program zahtevajo do 4 leta delovnih izkušenj, ki jih nimam dobiti nikjer. Komaj da se sploh dobi službo, na kaj grozno specifičnega lahko kar pozabim.
Po diplomi mi torej ostane možnost vpisa na magisterij, ki je redni, brezplačen in recimo da v spektru željenega, s tem si podaljšam študentske bonitete še za eno leto in si iz čiste nuje zapravim še redni vpis na magisterij, ki ni ta ki bi ga želela opravljati. Potem pa če se ne želim znajti na Zavodu za zaposlovanje za nedoločen čas grem lahko nazaj v srednjo šolo. Boste rekli da je to zloraba sistema, ovinkarjenje in izogibanje odgovornosti, da so fiktivni vpisi način kako se mladi izogibajo vstopu v odraslost in prispevanju k državi, ki je plačevala za njihovo šolanje in zavarovanje.
Nimamo vsi varnostne mreže na katero bi padli v smislu staršev, ki bi nas trpeli doma do 35 leta dokler se nas ne bo nekdo usmilil pa nas zaposlil v zavarovalnici v klicnem centru ali kaj podobno prehodnega. Takoj po srednji šoli je veliko prezgodaj, da bi se človek odločil kaj bi rad počel do konca življenja, potem se pa zataknemo v poklicih, ki nas ne motivirajo, da bi si ustvarili lastne možnosti zaposlitve.
Zato predlagam, da se od vseh maturantov zahteva eno leto prostovoljnega dela v katerikoli vladni ali nevladni organizaciji v Sloveniji ali v tujini. Da se namesto financiranja fiktivnih vpisov ta sredstva namenijo nevladnim organizacijam in njihovim programom. Imele bi zagotovljen pritok prostovoljcev in s sredstvi bi lahko svoje programe izvajale bolj redno kot so jih lahko do sedaj. Glede na do, da se država blaginje krči in da se vedno več odgovornosti prelaga na terciarni sektor je potrebno zagotoviti, da ima taisti sektor dovolj sredstev, da je lahko javnemu komplementaren. Hkrati pa bi študenti najprej imeli stik z potencialnimi delodajalci in šele potem bi šli poglobiti svoje znanje na fakulteto.
Naša država žal z nezaposljivostjo in brezplačnim nadaljnim študijem omogoča kopico magisterijcev brez enega dne v pravi službi.. posledično so predragi za prvo zaposlitev in premalo kvalificirani za pravo delovno mesto.. začarani krog..
Itak pa se noben od magisterijcev pol ne javi, da bi bil natakar..
In potem imamo kup ljudi brez dneva delovne dobe, katerim smo najprej plačali izobraževanje, zdaj pa s to izobrazbo ne najdejo službe in jim plačujemo še socialne transferje.
Medtem lahko oni brez posledic zavračajo vse, kar se ne smatra za "ustrezno zaposlitev". Na drugi strani nam kronično primanjkuje delovne sile z nižjimi stopnjami izobrazbe, ki jo moramo uvažati. Magistra ekonomije pač ne moreš prisiliti v to, da gre delat kot pleskar.
Ne bom te spraševal, kdaj spoznala, da s to izobrazbo ne boš dobila zaposlitve. Šele po treh letih ali tako očitne resnice nisi hotela videti že ob vpisu na faks. Med odločitvami za študij je pač potrebno upoštevati v veliki meri tudi zaposljivost. Saj zato ti sodržavljani študij financiramo.
Kar pa se tvojega predloga tiče: "... Zato predlagam, da se od vseh maturantov zahteva eno leto prostovoljnega dela v katerikoli vladni ali nevladni organizaciji v Sloveniji ali v tujini..."
Če od nekoga nekaj zahtevaš, to ni več prostovoljno. Najbrž si mislila brezplačno?
Vsi bi radi študirali to, kar jih veseli....da bodo potem lahko delali na področju, ki jih veseli.
Problem je v tem, da to uspe le izraziti manjšini populacije.
Ko smo bili otroci, nihče ni rekel "jaz bi rad bil vratar/pometač ceste/čistilka/blagajničarka v Sparu/uradnik na občini/hišnik/šivilja v Muri" in podobno.
A vendar ti poklici predstavljajo večino delovnih mest.
Zato je potrebno razmišljati tudi (ali predvsem) o tem, kje in kako bomo prišli do službe, ne pa kaj bi nas veselilo. Če bi vsi čakali na delo, ki nas veseli, bi se medtem zadušili v kupih smeti, ki jih nihče ne bi čistil.
Glasovala sem proti, ker je predlog neuresničljiv pa tudi mi ni všeč. Mlade se že tako preveč 'izkorišča' v luči pridobivanja delovnih izkušenj in podobno in prostovoljno delo draga moja pomeni neplačano delo - ne razumem kaj s tem rešit razen tega, da spet ponudiš zastonj delovno silo korporacijam in državi, kar si pa ne zaslužijo. Vse prakse bi morale biti plačane vsaj toliko, da ti pokrijejo stroške, ki jo z njo imaš.
Hkrati pa naj povem, da sem stara 22let in sem letos diplomirala, nisem ne padla, se ne prepisala in ne vzela absolventa, vpisana sem na magisterij, ki me zanima tako da reči, da mladi ne vejo kam bi sami s sabo in bi potrebovali dodatna leta 'za se iskat' pač ni realnost vsakega.
Predlog se mi zdi super, le da bi morali vsi maturantje prisiljeni oditi na prostovoljno delo v tujino ali v svoji državi pa ni ravno zanimivo, ker marsikateri nebi odšel. Glede zaposlovanja za mlade se je država zmotila, ker je zvišala delovno dobo in s tem mladi nimamo nikjer iskati primerne službe za svoje izobraževanje, le po sreči v tujini.
Organizacije niso zmožne tolikim maturantom zagotoviti prostovoljnega dela in problem pride tudi v tem, ker smo seveda brez delovnih izkušenj se organizacije bojijo vzeti mlade, ker nočejo imeti opravka s toliko napakami, ki pa jih človek z več let delovnih izkušenj ne napravi.
Mladih je vse več. Večina jih raje nadaljuje s študijem ali ker so želeni vedeti več in bi radi dobili dobre službe v tujini ali pri nas ali pa zaradi tega, ker ni služb in bi si ohranili status, še posebno v času krize, ki je prizadela veliko držav. Večina bi se jih čim prej znebila študija, da lahko normalno delajo in si zaslužijo za živež.
Vlada bi morala biti prisiljena, da zagotovi prihodnost mladim, da naših podjetij ne podi v tujino in da nam zagotovi delovna mesta. Torej kljub tvojemu dobremu predlogu bi morala obstajati neka druga rešitev, da mladi nebi bili poimenovani kot lenuhi.
Zanimiv bi bil ta prostovoljni odhod, v katerega bi te prisilili...