Študentska reforma - predlog obveznega leta med srednjo šolo in fakulteto za prostovoljno delo &
Trenutno sem blizu zadnjega letnika študija in že me grabi panika kaj bo potem. Študiram na fakulteti za socialno delo, ki jo je v enem izmed predlog nekdo že hotel ukiniti. Se strinjam da služb preprosto ni, nikjer, niti ene. Ne v vladnem ne v nevladnem sektorju.
Odkar sem pričela s študijem so ukinili absolventa če je študent en letnik že padel (iz kateregakoli razloga, tudi če je upravičen), vzporeden in zaporeden študij sta samo še plačljiva, trije od magistrskih študijev na moji fakulteti so postali plačljivi in pojavili so se novi programi, ki bi študente, ki so se bili po srednji šoli prisiljeni takoj vpisati nekam na fakulteto mogoče bolj zanimali. Zakaj prisiljeni, zato, ker mladi nimamo nobene druge možnosti. Sistem je še vedno naravnan po Sloveniji, ki je obstajala za čas mojih staršev, ko so redki šli študirat ostali pa so tudi brez diplome lahko dobili službo.
Moj prvi predlog je, da se študentom, ki so že začeli s študijem omogoči uveljavljanje t.i. pravic v pričakovanju (absolvent, zaporedni in redni študij). Moja generacija je začela s študijem 2010/11 in tekom študija so nam bile nekatere pravice, ki smo jih pričakovali v 1. letniku odvzete. V nadaljnje naj se spremembe uveljavljajo na novih generacijah študentov.
Danes se mlade oklicuje za lene, neresne, nezanesljive, razpuščene, alkoholike itd. Od programov, ki so mi bili na voljo ob vpisu sem izbrala tistega, ki je bil še najbližje temu kar sem želela študirat. Zdaj po treh letih so se pojavili drugi programi do katerih po rednem vpisu več ne morem priti, prepisovati se mi pa ne izplača, ker bi to pomenilo, da sem tri leta življenja vrgla skozi okno. Na marsikateri magisterski program se ni možno vpisati brez da bi človek najprej opravil isti študij na prvi stopnji (druga je samo nadgradnja) ali pa za vpis na magisterski program zahtevajo do 4 leta delovnih izkušenj, ki jih nimam dobiti nikjer. Komaj da se sploh dobi službo, na kaj grozno specifičnega lahko kar pozabim.
Po diplomi mi torej ostane možnost vpisa na magisterij, ki je redni, brezplačen in recimo da v spektru željenega, s tem si podaljšam študentske bonitete še za eno leto in si iz čiste nuje zapravim še redni vpis na magisterij, ki ni ta ki bi ga želela opravljati. Potem pa če se ne želim znajti na Zavodu za zaposlovanje za nedoločen čas grem lahko nazaj v srednjo šolo. Boste rekli da je to zloraba sistema, ovinkarjenje in izogibanje odgovornosti, da so fiktivni vpisi način kako se mladi izogibajo vstopu v odraslost in prispevanju k državi, ki je plačevala za njihovo šolanje in zavarovanje.
Nimamo vsi varnostne mreže na katero bi padli v smislu staršev, ki bi nas trpeli doma do 35 leta dokler se nas ne bo nekdo usmilil pa nas zaposlil v zavarovalnici v klicnem centru ali kaj podobno prehodnega. Takoj po srednji šoli je veliko prezgodaj, da bi se človek odločil kaj bi rad počel do konca življenja, potem se pa zataknemo v poklicih, ki nas ne motivirajo, da bi si ustvarili lastne možnosti zaposlitve.
Zato predlagam, da se od vseh maturantov zahteva eno leto prostovoljnega dela v katerikoli vladni ali nevladni organizaciji v Sloveniji ali v tujini. Da se namesto financiranja fiktivnih vpisov ta sredstva namenijo nevladnim organizacijam in njihovim programom. Imele bi zagotovljen pritok prostovoljcev in s sredstvi bi lahko svoje programe izvajale bolj redno kot so jih lahko do sedaj. Glede na do, da se država blaginje krči in da se vedno več odgovornosti prelaga na terciarni sektor je potrebno zagotoviti, da ima taisti sektor dovolj sredstev, da je lahko javnemu komplementaren. Hkrati pa bi študenti najprej imeli stik z potencialnimi delodajalci in šele potem bi šli poglobiti svoje znanje na fakulteto.