Predlagam oziroma zahtevam strožje kazni za mučitelje živali. Uvede naj se tudi zaporna kazen za storilce teh dejanj. Nadzor nad splošnim ravnanjem z živalmi bi bil lahko povečan, hkrati pa bi z izvrševanjem kazni kršiteljem pritekal dodaten kapital v državno blagajno.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Mučenje živali je kaznivo dejanje in sankcioniranje takšnega dejanja ureja Kazenski zakonik, ki v 341. členu določa, da se, kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor s takšnim dejanjem muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let. Za spremembo Kazenskega zakonika je pristojno Ministrstvo za pravosodje, na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa povišanje kazni za to vrsto kaznivih dejanj podpiramo.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Kot je v svojem odgovoru že pojasnilo Ministrstvo za okolje in prostor (dopis št. 0913-96/2014/3 z dne 15.9.2014), šteje organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo v skladu s 15. členom Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju: ZZZiv) za prepovedano dejanje. Če je takšno dejanje storjeno naklepno in je zaradi njega živali povzročena hujša poškodba ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali je prizadeto zdravje živali, se takšno ravnanje šteje za mučenje živali – 4. člen ZZZiv.
Kazen za kaznivo dejanje mučenja živali je bila od leta 2008 zvišana dvakrat. Najprej je bila s Kazenskim zakonikom (KZ-1) kazen zapora za temeljno obliko kaznivega dejanja z do treh mesecev zvišana na kazen do šestih mesecev zapora, s KZ-1 pa je bila dodana tudi kvalificirana (hujša) oblika predmetnega kaznivega dejanja (drugi odstavek 341. člena KZ-1), kjer je bila predpisana kazen do enega leta zapora. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) pa so bile kazni za kaznivo dejanje mučenja živali ponovno zvišane. Za temeljno obliko kaznivega dejanja iz kazni zapora do šestih mesecev na kazen do enega leta zapora, za kvalificirano obliko kaznivega dejanja pa iz do enega leta zapora na do dve leti zapora. Ob tem pripominjamo, da je mogoče samo za temeljno obliko kaznivega dejanja namesto zaporne kazni izreči denarno kazen.
Kot razlog za dvig kazni za kaznivo dejanje mučenja živali v KZ-1B je bilo v zakonodajnem gradivu navedeno, da gre v teh primerih za aktivno ravnanje in ne zgolj za opustitev, zato so bile kazni v KZ-1 po mnenju predlagatelja neustrezne ter prenizko predpisane tudi primerjalnopravno glede na (strožjo) zakonodajo drugih držav. Razlog za predlagano zvišanje pa sta bila tudi večja družbena občutljivost za pravice živali in višja zavest glede teh pravic, kar se sedaj odraža tudi v (ustrezni) stopnji kazenskopravnega varstva (po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2011 za kaznivo dejanje mučenja živali obsojenih 11, leta 2012 pa 16 polnoletnih oseb).
Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da je kazenskopravno varstvo živali proti mučenju primerno, zato predloga nista primerna za nadaljnjo obravnavo.