Predlagam kastracijo pedofilov, posiljevalcev, skratka vseh spolnih prestopnikov in s tem tudi vpis le teh v javen register spolnih prestopnikov.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ureditev v Kazenskem zakoniku
Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1) določena pravna podlaga za dajanje podatkov iz kazenske evidence. V 84. členu KZ-1 je določeno, da se podatki o izrečenih sodbah vodijo v kazenski evidenci. Z zakonom se določita obseg podatkov in dajanje podatkov iz kazenske evidence pred izbrisom iz kazenske evidence.
Poleg tega se na upravičeno in z zakonom določeno zahtevo ustanov ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu (Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let), po drugem odstavku 174. člena (Kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja - v primerih, ko kaznivo dejanje stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki zlorabi svoje položaj), po drugem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi (Zloraba prostitucije), in po 176. členu KZ-1 (Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva). S tem je dejansko zagotovljena trajna kazenska evidenca v zakonsko določenih primerih, ko gre za obravnavo pravnomočno obsojenih storilcev kaznivih dejanj iz poglavja zoper kršitev spolne nedotakljivosti.
V drugem odstavku 84. člena KZ-1 je še določeno, da se z zakonom določi, da se obsodbe za kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka vpišejo v posebno evidenco in se predpišejo pogoji, omejitve in postopek za dajanje podatkov o takih obsodbah; v primerih, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci šteje za izbrisano (prvi odstavek 85. člena KZ-1).
Pojem in ureditev kazenskih sankcij
Temeljno načelo v sistemu kazenskih sankcij v slovenskem kazenskem pravu je načelo zakonitosti. Za kaznivo dejanje je mogoče izreči samo tisto kazen, ki je bila predpisana pri posameznem kaznivem dejanju, še preden je bilo storjeno. Drugo načelo pa je načelo sorazmernosti, ki je vsebovano v institutu individualizacije kazenskih sankcij posamezniku in določa, da mora biti kazen sorazmerna s težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Navedeno izhaja tudi temeljnega načela Ustave RS, ki v 2. členu določa, da je Republika Slovenija pravna država. Splošna zahteva pravne države pa je, da je dopustna samo takšna sankcija, ki je v sorazmerju s težo kršitve. Naloga države kot skupnosti je, da najde pravo ravnotežje med temeljnim namenom kazenskih sankcij, ki je v zagotovitvi varstva pred kaznivimi dejanji, in pravicami posameznika. Nenazadnje, skozi razvoj kazenskih sankcij se je v penološki stroki kot mednarodni standard uveljavilo tudi načelo humanosti pri izrekanju in izvrševanju kazenskih sankcij.
Kastracija kot ena od kazenskih sankcij ni sprejemljiva tudi z vidika 18. člena Ustave RS, ki ureja prepoved mučenja in določa, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.
O tej temi (prepoved prisilnih kastracij) je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela Resolucijo iz leta 2013 o ukinitvi prisilnih sterilizacij in kastracij.
Podobno je tudi Stališče Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja Sveta Evrope (ki se nanaša na Zvezno republiko Nemčije iz leta 2012.
Ob tem še dodajamo, da je tudi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah v tretjem poglavju urejeno mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, in sicer Konvencija določa, da se ne sme nikogar mučiti ali ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati (3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).
V zvezi s predlogom predlagatelja glede kastracije pedofilov, posiljevalcev, skratka vseh spolnih prestopnikov, Ministrstvo za pravosodje še pojasnjuje, da je eden od dosežkov evropske teorije kazenskega materialnega prava, kakor tudi zgodovine kazenskega prava na sploh, postopno omejevanje golega in neposrednega nasilja oziroma represije; kamor v širšem pomenu sodi tudi odstop od tako imenovanega telesnega kaznovanja.
Glede na navedeno je stališče Ministrstva za pravosodje ter Republike Slovenijo, katero zavezujejo sprejeti in ratificirani mednarodni pravni akti, da ne podpira uvedbe kastracije ali drugih prisilnih oblik telesnega kaznovanja storilcev kaznivih dejanj.
Ministrstvo za pravosodje bo še naprej analiziralo vse predloge, ki bi še dodatno povečali učinkovitost izvedbe kazenskega postopka ter kazenskih sankcij, vendar ob spoštovanju vseh ustavno zagotovljenih pravic obdolžencev in upoštevanju mednarodno sprejetih kazensko-pravnih standardov.