Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba namenskih sredstev za prometno infrastrukturo

2777 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da določi namenska sredstva, ki bodo namenjena izključno za prometno infrastrukturo. In sicer naj se za:

  • vzdrževanje, obnovo in gradnjo cestne infrastrukture (razen avtocest) namenjajo: sredstva od trošarin na goriva, ki se uporabljajo za pogon cestnih motornih vozil, letne dajatve na uporabo cestnih motornih vozil v cestnem prometu, davka na cestna motorna vozila - sredstva naj se delijo na državo in občine glede na dolžino državnih cest in občinskih cest v posamezni občini
  • vzdrževanje, obnovo in gradnjo železniške infrastrukture namenjajo: trošarine od električne energije, trošarine od pogonskih goriv, ki se uporabljajo za pogon dizelskih lokomotiv, predlagam pa tudi, da se v ta namen odvede določen odstotek pobranega DDV ali drugega splošnega davka. Glede na to, da gredo zdaj za vzdrževanje železniške infrastrukture tudi sredstva od pobranih dajatev za uporabo motornih vozil v cestnem prometu, predlagam, da se navedena sredstva najprej uporabijo za ceste, če pa kaj ostane, pa lahko tudi za železnice.
  • vzdrževanje, obnovo in gradnjo letališke infrastrukture: trošarine od goriv, ki se uporabljajo za pogon letal in drugih zrakoplovov (npr. helikopterjev), koncesijske dajatve letališč,...
  • vzdrževanje, obnovo in gradnjo infrastrukture za vodni promet: davek na posest vodnih plovil, koncesijska dajatev Luke Koper, davek na promet vodnih motornih vozil (če se ga plačuje),...

S tem bodo zagotovljena sredstva za vzdrževanje prometne infrastrukture in ne bo več prihajalo do primerov, ko denarja preprosto zmanjka sredi leta.

10 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR L lipi 74 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 9. 2014

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma opozarjamo na eno temeljnih proračunskih načel, ki izhaja iz Zakona o javnih financah (ZJF) kot krovnega zakona, ki ureja sistem javnih financ v Republiki Sloveniji – t.j. načelo celovitega pokrivanja (nenamenskosti) oz. integralnosti proračuna. Le-to določa, da vsi prejemki proračuna služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen izjemoma (pojasnilo sledi v nadaljevanju). S tem se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke in s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih – že vnaprej rezerviranih – prejemkov. Z dosledno izpeljavo tega načela se tudi ohranja pravica zakonodajalca, da odloča o izdatkih proračuna. To pa ne ovira resornega ministrstva (v konkretnem primeru Ministrstva za infrastrukturo in prostor) ali občine, da ob pripravi vsakoletnega proračuna v svojem finančnem načrtu načrtuje ustrezen obseg pravic porabe za financiranje investicij v prometno infrastrukturo, za katere oceni, da so prioritetne. Seveda pa imajo zakonske obveznosti najvišjo prioriteto pri načrtovanju izdatkov.

Določene izjeme od načela integralnosti so vendarle utemeljene, zato nekatere tovrstne namene določa že ZJF, za ostale dopustne izjeme pa napotuje na zakon, ki ureja izvrševanje proračuna (ZIPRS). Tako veljavni ZIPRS med drugim določa, da se prihodki od letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu že sedaj uporabljajo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno infrastrukturo. Poleg teh je za investicije v prometno infrastrukturo namenjenih še nekaj (po obsegu manjših) prihodkov državnega proračuna – npr. uporabnina, ki jo prevozniki plačujejo za uporabo javne železniške infrastrukture, del prihodkov od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države, koncesijska dajatev Luke Koper. V zvezi s pobudo, da se »sredstva od pobranih dajatev za uporabo motornih vozil v cestnem prometu… najprej uporablja za ceste, če pa kaj ostane, pa lahko tudi za železnice« ter predhodno pojasnjeno zakonsko ureditvijo porabe teh sredstev dodatno pojasnjujemo še, da t.i. »cross-financing« oz. načelo »onesnaževalec plača« izhaja iz direktiv EU, sprejetih ravno z namenom spodbujanja preusmerjanja prometa od tistega, ki najbolj onesnažuje okolje, k tistemu, ki ima manj tovrstnih vplivov – torej v danem primeru s cest na železnice.

Nadalje Zakon o trošarinah določa, da so trošarine prihodek državnega proračuna. Enako velja za DDV, pa tudi davek na motorna vozila, dodatni davek na motorna vozila in dodatni davek na vodna plovila, davek od vodnih plovil pa v skladu z Zakonom o davku na vodna plovila pripada občinam, v katerih imajo prebivališče zavezanci za davek. Nobena od navedenih dajatev ni opredeljena kot namenska, ampak se namenja kot fiskalni prihodek državnega oziroma občinskega proračuna, s katerim nato država oziroma občina upravljata v skladu s potrebami.

Poleg tega pojasnjujemo, da obseg virov trošarin v železniškem in letalskem prometu – zaradi delne oz. popolne oprostitve trošarine z zakonom določene rabe goriv, količinsko nizke porabe goriv ter višine trošarine – ne zadošča za investicije v infrastrukturo. V železniškem prometu je namreč upravičencem povrnjenih 50% trošarine za gorivo, ki je uporabljeno za pogon motornih tirnih vozil, medtem ko raba električne energije sicer trošarinsko ni oproščena, so pa tudi sami prihodki iz naslova trošarine za porabljeno električno energijo zelo nizki. V letalskem prometu pa je raba goriv za poslovno rabo letal trošarine oproščena, prav tako je nizek obseg prihodkov iz naslova trošarin za gorivo za letala za zasebne namene, in sicer zaradi majhne količine goriva, od katere se obračuna trošarina. Podobno lahko ugotovimo glede prihodkov iz naslova obdavčitve motornih vozil in prihodkov od davka na vodna plovila – višina le-teh je namreč glede na potrebni obseg sredstev za investicije in vzdrževanje infrastrukture tako rekoč zanemarljiva.

Povzamemo lahko, da zgolj z določitvijo namenskosti navedenih dajatev ne bi bilo možno zagotoviti dovolj sredstev za predlagane namene. Poleg tega bi bila s povečanjem skupnega obsega namenskih prihodkov v celotnem proračunu močno oslabljena fleksibilnost tako pri načrtovanju predlgoa proračuna kot tudi pri njegovem izvrševanju ter upravljanju s proračunom kot celoto, saj tovrstnih sredstev ne bi bilo možno porabiti za financiranje drugih izdatkov, ki bi se izkazali za nujnejše. Prav tako – zlasti v sedanji javnofinančni situaciji – nikakor ni zanemarljiv vpliv namenskih prihodkov na deficit proračuna. Skladno z določbami ZJF in ZIPRS se namreč določen delež neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta ob pričetku novega proračunskega leta prenese v proračun le-tega.

Priloge:

Komentarji