5. 9. 2014
Odziv Ministrstva za finance
Uvodoma opozarjamo na eno temeljnih proračunskih načel, ki izhaja iz Zakona o javnih financah (ZJF) kot krovnega zakona, ki ureja sistem javnih financ v Republiki Sloveniji – t.j. načelo celovitega pokrivanja (nenamenskosti) oz. integralnosti proračuna. Le-to določa, da vsi prejemki proračuna služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen izjemoma (pojasnilo sledi v nadaljevanju). S tem se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke in s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih – že vnaprej rezerviranih – prejemkov. Z dosledno izpeljavo tega načela se tudi ohranja pravica zakonodajalca, da odloča o izdatkih proračuna. To pa ne ovira resornega ministrstva (v konkretnem primeru Ministrstva za infrastrukturo in prostor) ali občine, da ob pripravi vsakoletnega proračuna v svojem finančnem načrtu načrtuje ustrezen obseg pravic porabe za financiranje investicij v prometno infrastrukturo, za katere oceni, da so prioritetne. Seveda pa imajo zakonske obveznosti najvišjo prioriteto pri načrtovanju izdatkov.
Določene izjeme od načela integralnosti so vendarle utemeljene, zato nekatere tovrstne namene določa že ZJF, za ostale dopustne izjeme pa napotuje na zakon, ki ureja izvrševanje proračuna (ZIPRS). Tako veljavni ZIPRS med drugim določa, da se prihodki od letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu že sedaj uporabljajo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno infrastrukturo. Poleg teh je za investicije v prometno infrastrukturo namenjenih še nekaj (po obsegu manjših) prihodkov državnega proračuna – npr. uporabnina, ki jo prevozniki plačujejo za uporabo javne železniške infrastrukture, del prihodkov od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države, koncesijska dajatev Luke Koper. V zvezi s pobudo, da se »sredstva od pobranih dajatev za uporabo motornih vozil v cestnem prometu… najprej uporablja za ceste, če pa kaj ostane, pa lahko tudi za železnice« ter predhodno pojasnjeno zakonsko ureditvijo porabe teh sredstev dodatno pojasnjujemo še, da t.i. »cross-financing« oz. načelo »onesnaževalec plača« izhaja iz direktiv EU, sprejetih ravno z namenom spodbujanja preusmerjanja prometa od tistega, ki najbolj onesnažuje okolje, k tistemu, ki ima manj tovrstnih vplivov – torej v danem primeru s cest na železnice.
Nadalje Zakon o trošarinah določa, da so trošarine prihodek državnega proračuna. Enako velja za DDV, pa tudi davek na motorna vozila, dodatni davek na motorna vozila in dodatni davek na vodna plovila, davek od vodnih plovil pa v skladu z Zakonom o davku na vodna plovila pripada občinam, v katerih imajo prebivališče zavezanci za davek. Nobena od navedenih dajatev ni opredeljena kot namenska, ampak se namenja kot fiskalni prihodek državnega oziroma občinskega proračuna, s katerim nato država oziroma občina upravljata v skladu s potrebami.
Poleg tega pojasnjujemo, da obseg virov trošarin v železniškem in letalskem prometu – zaradi delne oz. popolne oprostitve trošarine z zakonom določene rabe goriv, količinsko nizke porabe goriv ter višine trošarine – ne zadošča za investicije v infrastrukturo. V železniškem prometu je namreč upravičencem povrnjenih 50% trošarine za gorivo, ki je uporabljeno za pogon motornih tirnih vozil, medtem ko raba električne energije sicer trošarinsko ni oproščena, so pa tudi sami prihodki iz naslova trošarine za porabljeno električno energijo zelo nizki. V letalskem prometu pa je raba goriv za poslovno rabo letal trošarine oproščena, prav tako je nizek obseg prihodkov iz naslova trošarin za gorivo za letala za zasebne namene, in sicer zaradi majhne količine goriva, od katere se obračuna trošarina. Podobno lahko ugotovimo glede prihodkov iz naslova obdavčitve motornih vozil in prihodkov od davka na vodna plovila – višina le-teh je namreč glede na potrebni obseg sredstev za investicije in vzdrževanje infrastrukture tako rekoč zanemarljiva.
Povzamemo lahko, da zgolj z določitvijo namenskosti navedenih dajatev ne bi bilo možno zagotoviti dovolj sredstev za predlagane namene. Poleg tega bi bila s povečanjem skupnega obsega namenskih prihodkov v celotnem proračunu močno oslabljena fleksibilnost tako pri načrtovanju predlgoa proračuna kot tudi pri njegovem izvrševanju ter upravljanju s proračunom kot celoto, saj tovrstnih sredstev ne bi bilo možno porabiti za financiranje drugih izdatkov, ki bi se izkazali za nujnejše. Prav tako – zlasti v sedanji javnofinančni situaciji – nikakor ni zanemarljiv vpliv namenskih prihodkov na deficit proračuna. Skladno z določbami ZJF in ZIPRS se namreč določen delež neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta ob pričetku novega proračunskega leta prenese v proračun le-tega.
Dokler bo taka politika in taki ljudje v vladi,kot sedaj,potem ni za pričakovati, da bi se finančno stanje kakorkoli spremenilo na bolje.
Zelo sem bil začuden, ko je bilo objavljeno, da se denar od registraciji avtomobilov troši za finančne inekcije za železnice.
Nekdo je zgoraj dejal, da" če država ne bi za ostale namene porabila "cestnih" sredstev, potem bi morala denar za druge stvari dobiti drugje"!
Kaj se pa drugega pričakuje?
Logično je da uporabniki prevoznih sredstev plačujejo za obnovo cest.
Nelogično pa je da ta denar gre nekam drugam, ki z prvotnim namenom nima popolnoma nobene povezave.
Zamislite si, kam gre denar od vseh ostalih davkov.
Ker ni nobene logične porazdelitve denarja je jasno da "nekateri" še vedno "verjamejo" ,da je mogoče z večjim DDV ohraniti neko stabilnost, kar pa ni res.
Če se sedaj z denarjem ravna tako kot se, potem se bo z večjim DDV lahko v prihodnosti samo še bolj enostavno nesmotrno razporejalo.
Ah, saj res, zakaj ga je pa treba razporejati? Če ima vsaka stvar svoj namen jo ni potrebno prekladati.
Bom kar tukaj dopolnil predlog, da ne bom vsega izbrisal.
- cestnine sicer imamo, vendar pa se porabljajo za železnice namesto za ceste.
- da bi dobili dovolj denarja za infrastrukturo, predlagam, da se zniža poraba drugod (npr. zmanjšanje korupcije, ukinitev humanitarne pomoči drugim državam zdaj v krizi, izčlanitev iz nekaterih mednarodnih organizacij (OECD, NATO), ukinitev polovice občin (tako da bi najmanjša občina imela min. 5000 prebivalcev...
Saj na papirju ze imamo namenska sredstva. Cestnina, ki jo placamo ob registraciji prevoznega sredstva.
Problem je, da drzava ta sredstva namenja za druge stvari - zeleznice, socialo, ipd.
Če želimo povečati sredstva, vložena v infrastrukturo, moramo ali dvigniti davke, ali zmanjšati porabo na kakšnem drugem področju.
Kje bomo torej pobrali več davkov, oziroma kje bomo zmanjšali izdatke?
Ali pa ima predlagatelj v mislih, da bi v ta namen vsako leto še dodatno zadolžili?
Brez tega podatka je predlog zelo nepopoln.
DavidS, namenska sredstva za vzdrževanje in izgradnjo cest že sedaj pridobivamo iz cestnine, ki jo plačamo ob registraciji vozila, trošarin na bencin in iz prodaje vinjet za uporabo avtocest. Točnih izračunov seveda ne posedujem, saj jih javno ne razglaša niti država.
Toda dejstvo je, da se iz zgoraj navedenega letno nabere več sto milijonov EUR, ki pa jih država namesto v ceste preusmerja v, denimo: dokapitalizacijo bank, v Slabo banko, napačno izračunane plače javnih uslužbencev.... skratka, denar za ceste je ukraden v procesu privatizacije, kakor tudi skozi nesposobno politiko vodenja države.
V principu sem ZA.
To pa zato, ker bi morala država z namenskimi sredstvi ravnati: namensko!
To je jasno. Ampak, če država ne bi za ostale namene porabila "cestnih" sredstev, potem bi morala denar za druge stvari dobiti drugje.
VSI POZABLJATE, DA SMO IMELI LETOS ŽLED IN JE BILO POTREBNO OBNOVITI ŽELEZNICE.. 600 KM KABLOV, DA O ELEKTRIČNIH DROGIH NE GOVORIMO!! 4 MESECE KASNEJE PA VSI V JOK PA NA DREVO.. TO JE LETOS SLUĆAJNO, ČE PA DRŽAVA NIMA REZERV..
David, ker pa nikakor ni jasno, čemu država ne povrne sredstev, ki so »indično« odtekla na Ciper, Deviške otoke itd.... je šel (zlasti) cestni denar za dokapitalizacijo bank. Govorimo o milijardah nenamensko porabljenih namenskih sredstev. Zato pa se nam zdaj rušijo mostovi, propadajo ceste, vozniki pa imamo vse več poškodb tudi na naših avtomobilih.
Če dobro premislim, sem absolutno ZA tale predlog!
To je pri vsem skupaj še najbolj jasno.
Tisti, ki so poskrbeli za odtok teh sredstev, so prijateljsko, politično ali kako drugače tesno povezani z našo politično elito, ali pa so celo njeni člani....zato le-ta seveda ne bo storila ničesar v tej smeri.
Pred kratkim je eden nemških časnikov objavil lestvico kurupcije po državah....Slovenija je na prvem mestu, pred Kenijo. Mislil, da to dovolj pove....pa čeprav je lestvica nepopolna, in smo dejansko morda "šele" na desetem mestu.
Zavestna, če imam pravi podatek, država nima denarja niti za sanacijo železniške proge Ljubljana - Koper. Žled je enkratni dogodek. Katastrofalne ceste pa so nastajale daljše časovno obdobje, v katerem se je vsako leto stekal denar za vzdrževanje cest in vsako leto je neznano kam tudi poniknil. Od tod sedanje težave tako v cestnem kot že tudi v železniškem prometu.
Kakšna je ta lestvica koruptivnosti? Na vseh svetovnih lestvicah smo od 30 do 60 mesta od 197 držav. (transparency int. in podobni)
www.welt.de/wirtschaft/article115940880/In&
Sklicuje se na raziskavo revizijske hiše Ernst & Young.
Res je, da ni objavljena cela lestvica vseh držav....a dvomim, da jih je veliko (če sploh katera), ki bi dosegla rezultat nad našimi 96%.