4. 6. 2010
Odziv Ministrstva za finance
Po splošni ureditvi sistema DDV se DDV obračunava na podlagi fakturirane realizacije, torej ob izdaji računa, hkrati pa ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV že ob prejemu računa za njemu opravljeno dobavo blaga in storitev, še preden je nabavljeno blago ali storitev plačal svojemu dobavitelju. Z odstopanjem od splošnih pravil pa ima davčni zavezanec že po veljavni DDV zakonodaji možnost obračunavati DDV na dan, ko prejme plačilo od svojih kupcev, in sicer na podlagi uporabe posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji, s katero se plačilo DDV davčnemu zavezancu odloži do trenutka poplačila njegovih terjatev, hkrati pa se mu odloži tudi pravica do odbitka DDV do trenutka, ko poravna obveznosti do svojih dobaviteljev. V Sloveniji je bila ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji uvedena s 1. januarjem 2006, z zadnjo novelo zakona o davku na dodano vrednost, ki se uporablja od 1. januarja 2010, pa je bil povišan prag za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji iz 208.000 evrov na 400.000 evrov, kar pomeni, da navedeno ureditev lahko uporabijo vsi davčni zavezanci, ki v zadnjih 12 mesecih niso presegli 400.000 evrov obdavčenega prometa, brez DDV, in ni verjetno, da bo ta znesek presežen v prihodnjih 12 mesecih. Davčni zavezanci po tej ureditvi obračunavajo DDV na dan, ko prejmejo plačilo od svojih kupcev, pravico do odbitka DDV pa pridobijo na dan, ko izvršijo plačilo svojim dobaviteljem. Iz posebne ureditve po plačani realizaciji so izključene določene transakcije (uvoz in izvoz blaga, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in dobave blaga znotraj Skupnosti; transakcije po pogodbah o finančnem najemu (leasing), pri katerem je opravljen prenos lastninske pravice s plačilom zadnjega obroka....). Od teh transakcij davčni zavezanec DDV obračunava po splošni ureditvi. Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji, lahko začne uporabljati to ureditev prvi dan svojega naslednjega davčnega obdobja, ki sledi mesecu priglasitve. Po podatkih Davčne uprave RS lahko navedeno ureditev uporablja 82,70% davčnih zavezancev, registriranih za DDV, če se odločijo za takšno ureditev obračunavanja DDV. Povišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji je bilo sprejeto v zvezi z realizacijo ukrepov za blažitev gospodarske krize, katerih cilj je pomagati malim podjetjem na način, da se znižajo davčna bremena in izboljša likvidnost podjetij. S sprejetjem navedenega ukrepa naj bi se dodatno pripomoglo k zmanjševanju negativnih učinkov na podjetja ob rastoči finančni nedisciplini v času gospodarske krize.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Področje brezplačne pravne pomoči je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1, 23/08; ZBPP). Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Pogoji za dodelitev in postopek dodelitve so v ZBPP in podzakonskih aktih, izdanih na njegovi podlagi, natančno predpisani, veljajo pa enotno za vse upravičence, ki so navedeni v 10. členu ZBPP. To so državljani Republike Slovenije, tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno bivanje v Republiki Sloveniji, osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo ter nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisani v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo. Poleg tega je določeno, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči tudi druge osebe, za katere (poseben) zakon določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Finančni položaj vsakega prosilca za brezplačno pravno pomoč se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke, dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Brezplačno pravno pomoč na področju Republike Slovenije smejo izvajati le osebe, določene z ZBPP (5. člen ZBPP). Pravno pomoč po tem zakonu izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Prvi pravni nasvet pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet tega pa lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje (29. člen ZBPP). Državljan v predmetni pobudi, ki nam je bila poslana v preučitev, predlaga, naj se po vzoru avstrijske ureditve tudi v Republiki Sloveniji pri državnih organih uvede nekakšna Zveza za zaščito upnikov, v katero se lahko včlani vsak podjetnik in si s članstvom zagotavlja brezplačno pravno pomoč pri težavah s plačili računov. Kot je razvidno iz zgornjih pojasnil, je sistem brezplačne pravne pomoči v naši državi zasnovan drugače. Plačila odvetnikom za opravljeno delo v okviru brezplačne pravne pomoči se plačujejo iz proračuna, zaenkrat pa ne poznamo "državnih" odvetnikov, ki bi v okviru državnih organov nudili brezplačno pravno pomoč. Zaključno še navajamo, da spremembe in dopolnitve Zakona o brezplačni pravni pomoči v Normativnem programu dela Vlade za leto 2010 niso predvidene.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Delavske zbornice v Republiki Avstriji delujejo od leta 1920, ko je bilo njihovo delovanje urejeno z zakonom. Razen med vojno, ko jih je takratni nacistični režim odpravil, delujejo te zbornice v Republiki Avstriji neprekinjeno, in po drugi svetovni vojni so z zakonom obnovili delovanje delavskih zbornic, ki delujejo kot javnopravne korporacije in so organizirane kot samoupravne ustanove. Članstvo v teh zbornicah je obvezno in vsakemu članu se tudi odteguje 0,5 % članarine od bruto osebnega dohodka. Glavne pristojnosti teh zbornic, ki so organizirane po zveznih deželah, vse skupaj pa povezuje krovna organizacija – zveza zbornic, je zastopanje ter pospeševanje delavskih poklicnih, gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih interesov. Zakon med drugim zagotavlja delavskim zbornicam, da presojajo zakonske predloge, dajejo mnenja in predloge k osnutkom zakonov, uredb, smernic in uredb EU, da sodelujejo pri vseh ukrepih in ustanovah, ki so povezani z delovnimi razmerji ali ki prispevajo k dvigu gospodarskega in socialnega položaja delavcev in njihovih družin in ustanavljajo ustanove, ki služijo temu namenu in tako dalje. Vsekakor so delavske zbornice v Republiki Avstriji rezultat skoraj pol stoletnega prizadevanja avstrijskih sindikalnih in političnih organizacij za ustanovitev posebnih delavskih zbornic, ki naj bi imele pristojnosti pri reševanju nekaterih delavskih vprašanj in vpliv na oblikovanje socialne zakonodaje in so tako postale del avstrijske politične tradicije. Poleg tega velja poudariti, da je tudi združevanje delodajalcev v zbornice v Republiki Avstriji obvezno. V obeh primerih gre za specifično ureditev, ki je značilna le za Republiko Avstrijo. Iz primera Avstrije je razvidno, da so se za ustanovitev delavskih zbornic v prvi vrsti zavzemali sindikati. V kolikor bi obstajal interes, da se tudi v Republiki Sloveniji ustanovijo tovrstne zbornice, menimo, da bi morali predlog podati sami sindikati, saj bi se z ustanovitvijo delavskih zbornic poseglo tudi v njihovo delovanje.