7. 5. 2010
Odziv Ministrstva za pravosodje
V skladu z Zakonom o sodiščih Ministrstvo za pravosodje vodi postopek razrešitve sodnega izvedenca iz razlogov, določenih v 89. členu, ter v skladu s postopkom, določenim v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Minister za pravosodje v skladu z drugim odstavkom 19. člena Pravilnika postopek za razrešitev začne na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti. Predlog predsednika sodišča oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z navedbo razlogov, se v skladu z 20. členom Pravilnika, pošlje v odgovor izvedencu, zoper katerega je postopek razrešitve začet.
V skladu z 89. členom ZS minister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izvedenca:
1. če sam zahteva razrešitev;
2. če ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona ali pogojev iz prvega odstavka 87. člena tega zakona;
3. če svojih dolžnosti ni opravil redno;
4. če svojih dolžnosti ne opravlja vestno;
5. če ravna v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona;
6. če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije.
Za ugotavljanje razloga iz 4. točke minister za pravosodje po pravnomočnosti sodne zadeve, v kateri je izvedenec podal izvedensko mnenje, ustanovi komisijo.
Iz tega izhaja, da Ministrstvo, razen v zvezi z ugotavljanjem pogoja (ne)vestnosti in še to le v pravnomočno končanih sodnih zadevah, ne more presojati strokovne pravilnosti konkretnega izvedenskega mnenja. Ta je izključno v pristojnosti sodišča.
Stranke svoje pravice namreč uveljavljajo v okviru konkretnega sodnega postopka, pri čemer o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti njihovih zahtevkov, odloča sodišče, ki je samostojno, neodvisno in vezano na ustavo ter zakon. Ministrstvo za pravosodje še poudarja, da je vsako izvedensko mnenje, ki ga je v dokaznem postopku odredilo sodišče, tako kot ostala dokazna sredstva, podvrženo načelu proste presoje dokazov. Odločitev o tem ali bo sodišče v posameznem primeru sledilo izvedenskemu mnenju ter v primeru, če je v zadevi imenovanih več izvedencev, kateremu, je v izključni pristojnosti sodišča. V kolikor se stranke ne strinjajo z odločitvami sodnih organov, lahko tako po načelu večstopenjskega sodnega odločanja in hkrati po načelu pravice do pravnega sredstva uveljavljajo varstvo svojih pravic z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev na pristojne sodne organe.
Ministrstvo za pravosodje je kot upravni organ del izvršilne veje oblasti in kot takšen ločen od sodne veje oblasti, zaradi česar ne more izvajati nadzora nad zakonitostjo in pravilnostjo sodnih odločitev ali kakorkoli vplivati na potek konkretnega sodnega postopka, saj bi to pomenilo tako kršitev ustavnega načela o neodvisnosti sodnikov , kot tudi načela delitve oblasti . Sodne odločitve med drugim namreč vključujejo tako odločitev sodišča glede postavitve izvedenca, vsebino nalog, ki jih naloži sodnemu izvedencu, kot tudi končno presojo izvedenskega mnenja.
V primeru, da ima stranka nad delom konkretnega sodnega izvedenca pripombe, pa lahko pritožbo zoper njega poda tudi na Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, pri čemer Ministrstvo njeno pritožbo obravnava v skladu s svojimi pristojnostmi, v okviru katerih, glede na obstoj razrešitvenih razlogov, (lahko) zoper konkretnega izvedenca uvede postopek za razrešitev sodnega izvedenca po uradni dolžnosti.
Glede na vse navedeno Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je v veljavni zakonodaji nadzor nad sodnimi izvedenci že ustrezno urejen, zato nadaljnja obravnava tega predloga (592) ni potrebna.