8. 7. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma je treba pojasniti, da tako državni organi kot občine, javni zavodi, javne agencije in javni skladi opravljajo naloge, ki izhajajo iz zakona, podzakonskega predpisa ali ustanovitvenega akta. Ne glede na navedeno pa je Vlada Republike Slovenije že v letu 2006, intenzivneje pa v letu 2012 pričela z aktivnostmi, ki so pomenile organizacijsko racionalizacijo in s tem posledično tudi zmanjšanje števila tako organov in organizacijskih enot kot tudi števila zaposlenih. V skladu z odločitvijo vlade so tako ministrstva izvajala postopke racionalizacije organiziranosti organov v njihovi sestavi, javnih zavodov, javnih agencij in skladov, kar je dejansko pomenilo odločitev za optimizacijo poslovnih procesov in bolj racionalno organiziranost javnega sektorja, in v nadaljevanju tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Glede na spremenjene poslovne procese in postopke ter upoštevaje javno finančne razmere pa so aktivnosti vlade usmerjene tudi v znižanje števila zaposlenih. Z realizacijo sprememb Zakona o vladi in Zakona o državni upravi, ki na novo ureja ministrstva in njihova delovna področja, se je v letu 2012 zmanjšalo število ministrov in ministrstev, hkrati pa so v pristojnost posameznih ministrstev prešla tudi delovna področja nekaterih vladnih služb, kar pomeni tudi manj vladnih služb.
Število zaposlenih se je v organih državne uprave v zadnjih letih zmanjševalo, in sicer od leta 2008 za 3.014 zaposlenih oziroma za 8,8 odstotkov. Ukrep omejevanja zaposlovanja v celotnem javnem sektorju pa je bil po več sprejetih sklepih vlade, ki je usmeritev za zmanjševanje števila zaposlenih dala za celotni javni sektor, ne samo upravne organe, bil tudi uzakonjen konec meseca maja 2012 z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljevanju besedila: ZUJF). ZUJF je bil predlagan s ciljem zagotavljanja vzdržnih javnih financ, zagotavljanja zakonskega okvira za učinkovito upravljanje z javnimi financami in zagotavljanja makroekonomske stabilnosti ter trajnega in stabilnega narodnogospodarskega razvoja. Zakon korenito posega v znižanje strukture in tudi obsega javnih izdatkov, vse to pa z namenom, da bi se povečale možnosti za rast, ki je ključni predpogoj za vzpostavitev dolgoročnega razvoja Slovenije.
Glede na to, da je bila Vlada RS s svojimi odločitvami, usmeritvami in ukrepi pri omejevanju oziroma zniževanju števila zaposlenih do začetka leta 2012 uspešna le v organih državne uprave, je ukrep omejevanja zaposlovanja v celotnem javnem sektorju uzakonila z ZUJF. Podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve – AJPES, kažejo, da se v javnem sektorju od meseca junija 2012 dalje kaže trend zmanjševanja zaposlenosti, kot posledica sprejetih ukrepov omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju na podlagi ZUJF. Glede na to, da je ZUJF stopil v veljavo konec meseca maja 2012, ko je bilo v javnem sektorju 161.826 zaposlenih, smo prve učinke sprejetih ukrepov zakona v zvezi z omejevanjem zaposlovanja v celotnem javnem sektorju beležili že meseca junija istega leta, ko je bilo 161.816 zaposlenih.
V drugi polovici leta 2012, in sicer v obdobju od maja 2012 (161.826 zaposlenih) do decembra 2012 (159.214), je bilo po podatkih AJPES za 2.612 ali 1,6 % manj zaposlenih. Padec zaposlenosti je bil po podatkih AJPES v celotnem letu 2012, in sicer je bilo decembra 2012 (159.214 zaposlenih) za 1.359 ali 0,8% javnih uslužbencev manj glede na januar 2012 (160.573 zaposlenih).
Glede agencij pojasnjujemo, da je podlaga za ustanovitev in delovanje javnih agencij Zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002, 51/2004-EZ-A, in 33/2011-ZEKom-C), kjer je v II. poglavju določeno, da se javna agencija ustanovi z ustanovitvenim aktom, ki ga sprejme ustanovitelj v skladu s tem zakonom in na podlagi posebnega zakona, ki daje podlago za ustanovitev javne agencije. Javno agencijo lahko ustanovi Vlada Republika Slovenija, ali samoupravna lokalna skupnost ali zveza samoupravnih lokalnih skupnosti. Podlago za ustanovitev javnih zavodov daje Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP).
Na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve so objavljeni podatki glede dovoljenega števila zaposlenih po posrednih proračunskih uporabnikih (agencije, skladi, zavodi, ki izvajajo pretežno upravne naloge) upoštevaje 22. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05, 35/05 - upb1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 - upb2, 33/07, 63/07-upb3, 65/08 in 40/12), iz katerih je razviden trend zmanjševanja števila javnih uslužbencev tudi v naslednjem proračunskem obdobju.
Upoštevaje navedeno je torej možno ugotoviti, da racionalizacija in reorganizacija državne uprave in tudi javnega sektorja poteka. V določenem obsegu je bila že tudi izvedena z realizacijo sprememb v številu ministrstev, organov v sestavi, javnih agencij in javnih skladov, v določenem obsegu tudi na ravni javnih zavodov. Nadaljnji postopki reorganizacije in optimizacije bodo temeljili na sistematičnem pristopu in analizi storitev in procesov, ki se odvijajo v javni upravi. Večje spremembe v organizacijski strukturi in mreži javnih zavodov na posameznih področjih storitvenega javnega sektorja pa so tesno povezane in odvisne od strukturnih sprememb organizacije in delovanja posameznih dejavnosti javnega sektorja. Ob tem je pomembno, da vlada sprejme ključne prioritete nadaljnjega razvoja javnega sektorja s poudarkom na preusmeritvi kadrovskih in finančnih virov. Prvi koraki so bili v zadnjih nekaj letih izvedeni, pomembni pa še čakajo novo vlado.
Odziv Generalnega sekretariata Vlade RS
V skladu z Zakonom o državni upravi je uprava dolžna spremljati stanje družbe na področjih, za katera je pristojna, in skrbeti za njen razvoj v skladu s sprejeto politiko države. Po zakonski določbi uprava vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidence.
Vlada Republike Slovenije ustanavlja delovne komisije in delovna telesa na podlagi Poslovnika Vlade Republike Slovenije, kjer je za izpolnitev nalog bodisi potrebno usklajevanje med ministrstvi in vladnimi službami oziroma nevladnimi organizacijami, kadar gre za strokovna vprašanja, ki se tičejo več resorjev. Ustanovitev svetov, komisij in delovnih skupin pa nalagajo Vladi Republike Slovenije tudi posamezni zakoni, podzakonski akti, kolektivne pogodbe in mednarodne pogodbe.
Kot že rečeno, gre pri ustanovljenih komisijah in delovnih telesih praviloma za delovne skupine in delovna telesa, ki so ustanovljena za opravo določene naloge ali za spremljanje stanja na določenem področju, in ne za organizacijske enote v organih državne uprave.
V vseh navedenih primerih je potrebno poudariti, da gre za sodelovanje uradnikov pri reševanju strokovnih problemov, ne pa za ustanovitev oseb javnega prava (agencije, sklada, javnega zavoda), ki so kompleksnejše narave in sežejo na različna področja. Posledično ustvarjanje delovnih mest za opravljanje teh nalog ni potrebno.
Uradniki sodelujejo pri delu delovnih teles v okviru rednih delovnih obveznosti in za to delo niso posebej plačani, kar je določeno tudi v 2. točki sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi povračil stroškov v zvezi z delom strokovnih svetov Vlade Republike Slovenije številka: 114-01/93-1/9-8 z dne 20. 7. 1995. V kolikor pri delu delovnih teles sodelujejo zunanji strokovnjaki, so ti upravičeni do povračil stroškov v skladu z določili zgoraj navedenega sklepa.
Vsaka vlada se v začetku svojega mandata seznani z obstoječimi delovnimi telesi Vlade Republike Slovenije ter vsakokrat znova preveri potrebo po delovanju le-teh. V luči lastne reorganizacije in racionalizacije delovanja pa pristopi k urejanju področja delovanja delovnih teles in komisij vlade tudi na način, da ob vsakem posameznem predlogu za ustanovitev novega delovnega telesa ali komisije, ki je predložen v vladni postopek, prouči smotrnost njene ustanovitve.
Sem za racionalizacijo, ne pa za ukinjanje delovnih mest. Torej, nekatere agencije in zavodi bi se lahko priključili ministrstvom (s tem, da ohranijo vsa delovna mesta).
Lekarne in domovi starejših občanov pa naj se privatizirajo.
Enako tudi vrtci.
Vendar brez odpuščanj.
Kje pa je potem racionalizacija?
Ohranjanje delovnih mest v javnem sektorju NI neka pozitivna stvar, ki bi si jo morali želeti.
To so vse plače, ki jih plačujemo davkoplačevalci.
Veste ljudem se gre za zaposlitve, ki jih danes ni oz. jih kronično primanjkuje. Zlasti če niste VIP. Zato vsak navija za svoje delovno mesto ostala pa ukinja. Ljudi ne bi smeli zmetati na cesto temveč bi jih morali zaposliti tam kjer koristijo. Tiste pa ki imajo pogoje za upokojitev pa upokojiti.
Tudi sam bi z veseljem predlagal ukinitev nekega direktorata (stare zamere!) pa ne bom, ker vem, da so tudi tam samo ljudje, ki si želijo obdržati zaposlitve. Vem tudi da so se vsaj trudili kaj narediti in izboljšati. Če je kaj iz tega nastalo pa vedo zgolj oni.
Sam si namreč želim čimpej v pokoj. Imam še kup stvari za početi, ki me zanimajo in veselijo pa ni bilo časa ne denarja (no, tega tudi zdaj ne bo ravno na pretek). Če pa želijo nekateri delati naj delajo. Saj se najde za sposobne tudi še kakšno honorarno delo in ni treba mladim odžirati zaposlitev, če imaš pogoje za v pokoj.
Če "nekateri želijo delati", naj delajo na svoje stroške, ne pa davkoplačevalske.
Se pa strinjam, ljudi je treba zaposliti tam, kjer koristijo. V gospodarstvu, in je v javnem sektorju, ki je občutno prenapihnjen.
Malo se umirite. Ni ves javni sektor prenapihnjen. Ja, res je, da so nekje v javnem sektorju delovna mesta, kjer je preveč zaposlenih, kjer od 7ih do 9ih pijejo kavico, nato malo pomigajo, nato je pavza, pa malo pomigajo, pa je malica, pa kava po malici, pa pavza, in počasi sledi priprava na odhod domov. Je pa res tudi, da so nekatere službe v javnem sektorju "podhranjene" in se na primer s štirimi delavci pokriva dvoizmensko delo in delovni vikendi, ker določene ustanove pač delajo vse dneve. Tako da ni kar vsepovsod prenapihnjen javni sektor...
Se strinjam, da ni povsod prenapihnjen, in tega niti nisem trdil. Osebno poznam gospo (sedaj je že v pokoju), ki je sama dejala, da ji je včasih nerodno, ko vidi, kako nekateri sodelavci v sosednjih pisarnah delajo po cele dneve, cel njen oddelek pa dobesedno več časa prebije na kavici in čveku, kot pa ob delu.
Kljub temu je nedvomno dejstvo, da je javni sektor kot celota prenapihnjen.....za vsakega preobremenjenega zaposlenega so trije, ki jim je v službi pretežno dolgčas......in pri tem ne gre samo za to, da ponekod šest ljudi dela to, kar bi lahko opravili trije....poleg tega imamo še ogromno delovnih mest, ki so sama sebi namen, in so posledica zakonodajalca, ki pri sprejemanju predpisov praviloma sploh ne razmišlja o stroških, ki jih bodo ti predpisi pomenili v prihodnosti v obliki povečanih potreb po zaposlitvah v javnem sektorju, dodatnega bremena za prebivalstvo in gospodarstvo, in podobno....
Kaj če bi si najprej pogledal starejše predloge (vsaj za dva tedna nazaj), da ne bi ponavljal oz kar nekaj pisal predloge. Je dobil več glasov kot jih bo tvoj, zato ker je je narejen vsaj kolikortoliko pameten seznam. Če pa se tebi zdi npr. Zavod za šolstvo nepotreben zavod, pa se tudi malo vprašaj, če imaš dovolj razgledanosti (pa se vprašaj kaj, kdo, zakaj).
Raje glasuj tam kjer je že veliko glasov.
Podpiram idejo. Morali bi napisati točen seznam, katere agencije in zavode bi bilo potrebno ukiniti, ter najti alternativo, kje bi lahko uslužbence, zaposlene tam, zaposlili, da ne ostanejo popolnoma brez dela.
Podpiram, saj v nasi JU imamo prevec parazitov, ki samo kradejo nas denar in jih moramo ukiniti in spraviti na realna tla, da si najdejo pravo sluzbo, ter, da spoznajo, kaj pomeni odgovornost in delavnost.