8. 7. 2014
Odziv Ministrstva za finance
Obdavčevanje dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov je bilo sprejeto s Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljevanju: ZDDOIFI). ZDDOFI je začel veljati 15. julija 2008.
Razlog za pripravo in sprejem ZDDOFI je izhajal iz Poročila Banke Slovenije o poslovanju bank in gibanjih na kapitalskih trgih iz novembra 2007 in Poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti 2007, v katerima je bilo ugotovljeno, da so slovenska gospodinjstva izrazito povečevala naložbe v izvedene finančne instrumente (IFI), med katerimi so prevladovali certifikati. Ugotovljeno je bilo, da se je povečeval tudi delež certifikatov – strukturiranih finančnih instrumentov, izdanih na posamezne delnice slovenskih blue-chipov in različne indekse, in s tem njihov vpliv na tečaje na Ljubljanski borzi. Po ugotovitvah Banke Slovenije je bila visoka rast tečajev med drugim posledica izdaje certifikatov na delnice slovenskih blue-chipov. Podobno so tedanje znižanje delniških tečajev še dodatno okrepile predčasne zapadlosti certifikatov izdanih na delnice slovenskih blue-chipov in prodaje delnic, ki so jih banke posedovale za zavarovanje svojih pozicij. To je povečevalo volatilnost na slovenskem kapitalskem trgu.
Po mnenje Banke Slovenije je bilo tedanje veliko zanimanje slovenskih gospodinjstev za IFI posledica tudi neobdavčenih kapitalskih dobičkov iz IFI. Po takratni ureditvi obdavčevanja dohodka iz kapitala so se namreč z dohodnino obdavčevale obresti, dividende in dobički iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov, ne pa tudi dobički iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo IFI ter dolžniških vrednostnih papirjev.
Upoštevaje omenjeno se je želelo z uvedbo davka od dobička od odsvojitve IFI zagotoviti večjo davčno enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se je izhajalo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. S tem, da bi se v večji meri uravnovesila davčna obravnava dobičkov iz naslova odsvojitve različnih finančnih instrumentov, se je želelo ugodno vplivati na slovenski kapitalski trg, predvsem zmanjšati volatilnost na tem trgu.
Davek od dobička od odsvojitve IFI je bil tako uveden kot nova in od dohodnine ločena oblika davka od dohodka fizičnih oseb. Določeno je bilo, da se davek plačuje po proporcionalni stopnji v višini 25 % (op. do uveljavitve relevantnih določb Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je stopnja znašala 20%). Stopnja davka se, podobno kot velja za obdavčitev dobička iz kapitala po določbah veljavnega Zakona o dohodnini, vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla zmanjša in znaša po petih letih 15 %, po desetih letih 10 %, po petnajstih letih 5 %, po dvajsetih letih pa se davek ne plača. Ne glede na navedeno se je zato, da bi se preprečile špekulativne transakcije, ki so posredno ali neposredno vplivale na stabilnost slovenskega kapitalskega trga, določilo, da se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo IFI pred potekom dvanajstih mesecev imetništva oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača po stopnji 40 %.
Ministrstvo za finance bo podane predloge za spremembo davčne zakonodaje na področju obdavčevanja dobičkov iz IFI preučilo ob pripravi bodočih sprememb relevantne zakonodaje ter pri pripravi morebitnih sprememb in dopolnitev upoštevalo ugotovitve nadzora nad izvajanjem te zakonodaje, razmere na trgu kapitala in tudi veljavni javnofinančni okvir.