29. 5. 2014
Odziv Ministrstva za kulturo
RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. RTV Slovenija med drugim opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, in sicer z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije in Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) in zakonom o medijih. RTV Slovenija tako pripravlja dva nacionalna televizijska programa, tri nacionalne radijske programe, radijske in televizijske programe regionalnih RTV-centrov v Kopru in Mariboru, po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost, radijske in televizijske programe za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljence in zdomce, radijske in televizijske programe za tujo javnost ter teletekst, internetni in mobilni portal. Poleg tega RTV Slovenija pripravlja tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom in predvajanju posnetkov sej Državnega zbora Republike in njegovih delovnih teles.
Ustavna pravica do svobode izražanja od države ne zahteva le tega, da se ta vzdrži nedopustnih posegov v medije, ampak tudi sprejem ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko mediji samostojno izvrševali svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja. To še posebej velja za RTV Slovenijo, ki jo je ustanovila država, kjer mora biti z ustrezno zakonodajo zagotovljena njena programska, organizacijska in finančna samostojnost. Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZRTVS-1 je tako dolžnost Republike Slovenije kot ustanoviteljice RTV Slovenije, da ji, med drugim, zagotovi primerno financiranje za izvajanje njene javne službe. Zagotovitev finančne samostojnosti pomeni zagotovitev ustreznega financiranja, ki zagotavlja zadostna finančna sredstva za izpolnjevanje funkcij in nalog RTV Slovenija ter takšnih virov sredstev oziroma takšne kombinacije virov, ki onemogoča odločujoči vpliv države in drugih družbenih skupin na programsko in organizacijsko samostojnost RTV Slovenije. Skladno z ZRTVS-1 se RTV Slovenija v dobršni meri financira iz RTV prispevka, manjši del njenih prihodkov pa predstavljajo sredstva iz naslova državnega proračuna in oglaševanja. S financiranjem prek RTV prispevka, ki so ga kot posebno javno dajatev dolžni plačevati vsi imetniki radijskih in televizijskih sprejemnikov, ne glede na to, ali programe RTV Slovenija tudi dejansko spremljajo, je RTV Sloveniji zagotovljena določena stopnja samostojnosti, ki je nujno potrebna zaradi preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na njene programske vsebine.
V primeru, da bi bila sprejeta predlagana sprememba obveznosti plačila RTV prispevka, bi RTV Slovenija najverjetneje ostala brez zadostnih sredstev iz naslova RTV prispevka, s tem pa bi bilo njeno izvajanje javne službe vsekakor okrnjeno, posledično bi bil močno prizadet tudi javni interes na področju medijev ter bistveno okrnjena pravica vseh državljanov do javnega obveščanja in do obveščenosti, kar pa je ustavno nedopustno. RTV Slovenija bi morala v tem primeru pridobiti sredstva iz drugih virov, bodisi iz državnega proračuna bodisi od oglaševalcev. Nesorazmerno velik delež financiranja iz državnega proračuna pa bi lahko vodil do odvisnosti od političnih strank, zlasti vladajočih, nesorazmerno velik delež iz oglaševanja pa po drugi strani do odvisnosti od oglaševalcev. Takšna odvisnost bi se odrazila predvsem kot okrnitev programske neodvisnosti oziroma organizacijske avtonomije RTV Slovenije, kar pa bi lahko privedlo do ne-izvrševanja funkcij, ki izhajajo iz ustavne določbe o svobodi izražanja.
Glede na vse navedeno menimo, da je zadevni predlog popolnoma neutemeljen in s tem neprimeren za nadaljnjo obravnavo. V podkrepitev našega mnenja poudarjamo, da je tudi ustavno sodišče v več odločbah opozorilo na nujnost in primernost financiranja RTV Slovenije z RTV prispevkom. Takšen način financiranja javne radiotelevizije poznajo tudi v večini držav, članic EU (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, Združeno Kraljestvo itd.), in v vseh državah nekdanje republike Jugoslavije.
Pozdravljeni
Sicer se sliši demokratično, češ gledaš kolikor plačaš. A zadeva ni tako črno-bela.
V praksi bi to verjetno pomenilo to, da bi javna rtv več ne bila javna, saj se ne bi več mogla financirati, tv program bi se privatiziral, kar pomeni, da bi bil podležen predvsem interesu kapitala. Sedanja RTV Slovenija NI povsem podvržena kapitalu, kar se posledično pozna na sami kvaliteti progama oz. programski shemi. V kolikor bi ne bila več javna, bi bila slabša tudi kvaliteta programa, in to po moje precej.
Druga zadeva je, v kolikor bi se javna rtv privatizirala in javne rtv ne bi bilo več, bi se verjetno podražile tudi storitve, kar bi pomenilo, da si revni ne bi mogli privoščiti izobraževanja v taki meri kot premožni, kar bi ljudi še bolj razslojevalo. Namreč glavni namen in poslanstvo javne rtv, ki ga sedanja javna RTV Slovenija v določeni meri ŠE vedno izpolnjuje, je po mojem mnenju IZOBRAŽEVANJE. Ker pa so mediji eden izmed ključnih izobraževalnih ustanov v državi sem mnenja, da naj bo to splošno in javno dostopno v čim večjem merilu vsem državljanom RS, neglede na njihove ekonomsko-socialne zmožnosti. Hkrati naj se javna RTV bolj prilagodi potrebam javnosti, ter prilagaja trendom aktivnejše demokracije (na primer dinamično odločanje o družbenih polemikah s primernih feedbackom in ne samo razglabljanje (ki je sicer dobrodošlo) o različnih problematikah).
Tretja zadeva, ki se navezuje na drugo pa je ta, da sedanja javna rtv vzdržuje določeno raven cen rtv storitev v državi, saj v kolikor bi javne rtv ne bilo več, bi privatne rtv izgubile bistvenega konkurenta, in bi se v splošnem lahko podražile vse rtv storitve v državi, v kolikor jih ne bi regulirali na nivoju države. Oziroma bi bile lažje podvržene kapitalnemu interesu posameznikov kot pa so sedaj.
Škratka to so moji argumetni in na podlagi teh sem proti predlogu.
Seveda pa je druga zadeva to ali je zadeva na nivoju socialne podpore revnih primerno regulirana ali ne.
Po mojem mnenju bi lahko vsakdo, ki je brezposelen in reven RTV prispevkov NE potreboval plačati, saj če si reven, brez prihodkov, še ne pomeni, da bi moral biti prikrajšan tudi za izobraževanje in vsaj osnovno informiranje, ki ga javna RTV nudi.
Kdor misli, da je naša RTV slaba, se lahko zapelje v nekatere afriške ali kakšne druge države, kjer so mediji v celoti skorumpirani in je svoboda govora na zelo nizki točki med tem ko pri nas direktno spremljamo del političnega dogajanja, odločanja, ter imamo precej pester in nemalo interesom prilagodljiv program.
Kar se mene tiče bi rekel, da je naša javna in plačjljiva RTV precej kvalitetna, hkrati še ne dovolj prilagojena v smislu politično-družbenega odločanja. Javna RTV bi lahko igrala vlogo posrednika do odločitev javnosti, kar bi v praksi pomenilo, da bi se državljani tudi prek medija in s tem dosti bolj dinamično in fleksibilno odločali o skupnih družbenih vprašanjih; tako ne bi več potrebovali čakati samo na izvoljene oz. tiste, ki družbenih vprašanjih odločajo glede na volitve, temveč bi to počeli sproti. Torej medij bi lahko bil posrednik med voljo ljudstva in tistimi, ki bi to voljo udejanjali, torej izvoljenimi. Recimo tukaj predlagamo vladi različne predloge, hkrati pa bi to lahko počeli direktno vladi preko tv medija, na omizju, na katerem bi strokovnjaki, nevladne organizacije, vlada in različne interesne skupine javnosti odgovarjale na različna vprašanja glede na določeno problematiko; gledalci pa bi se s takojšnjim feedbackom javno določali o skupnih družbenih vprašanjih oziroma o tem, katero mnenje katerega udeleženca na javnem omizju jim je bližje. A to morda šele v prihodnosti.
Torej omizja kjer se z različnimi gosti o družbenih vprašanjih javno polemizira, bi dobila tudi aktivni feedback s strani državljanov, kar bi pomenilo, da bi prek medija spraševali, glasovali in aktivno odločali, ne pa da po omizju, ki sicer nekatere odgovore na polemike bolj ali manj ponuja, ostanemo s svojim mnenjem sami in se lahko počutimo, da z njim ne moremo početi ničesar. Z ogledom oddaje in poslušanjem različnih mnenj strokovnjakov si napolnimo glavo, ustvarimo mnenje ali se poistovetimo z mnenjem enega od gostov oddaje, hkrati pa z mnenjem ne moremo storiti ničesar, brez feedbacka. Mislim, da se bo ta prehod med pasivnim gledalcem in opazovalcem slej ko prej moral sporemeniti v aktivnega udeleženca in sooblikovalca ter odločevalca v skupnih družbenih vprašanjih, saj si kolikor vem vse več ljudi želi soodločati. Mediji imajo oz. bi lahko imeli v tem ključno povezovalno vlogo in tako njihovo poslanstvo nadgradili.
lp
Sem oddal glas za po pomoti. V resnici je zame to spet eden butastih predlogov tega predlagatelja.
Od te vlado bomo to težko doživeli. To so "njihovi".