2. 6. 2014
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Pravila ravnanja z izrabljenimi vozili določa Uredba o IV (Uradni list RS, št. 32/11 in 46/12). Vse od vzpostavitve sistema ravnanja z IV v Sloveniji leta 2004, se Slovenija sooča z dejstvom, da je razgrajenih bistveno manj IV od ocen in pričakovanj. Z uveljavitvijo Uredbe o izrabljenih volilih (Uradni list RS, št. 32/11 in 46/12), je postala odgovornost zagotavljanja ustreznega ravnanja z IV in financiranje tega, odgovornost proizvajalcev vozil. V njihovem imenu to zagotavlja družba EKOMOBIL d.o.o., v okviru katere so trije obrati za razstavljanje IV in 47 prevzemnih mest. Poleg tega izvaja razgradnjo IV tudi dodatnih 13, s strani proizvajalcev vozil neodvisnih, obratov za razstavljanje z ustreznimi dovoljenji. Ti že sedaj zadnjim lastnikom ponujajo finančno nadomestilo za oddajo IV v razgradnjo.
Med inšpekcijskimi in drugimi aktivnostmi, ki so bile izvedene, je bila kot bistven dejavnik, ki onemogoča učinkovito delovanje sistema razgradnje IV ugotovljena zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa. Izjava s katero lastnik motorno vozilo začasno odjavi iz prometa, se v veliko primerih izrablja tako, da se z njo odjavljajo iz prometa IV, ki jih kasneje zadnji lastniki oddajo v nelegalno razgradnjo. Glede na veliko število izjav o lokaciji vozila, ki se v Sloveniji izdajo (okrog 200.000 na leto) je nemogoče učinkovito izvajati nadzor nad vozili, ki so na ta način odjavljena iz prometa.
Ministrstvo pristojno za okolje je analiziralo različne možne ukrepe za večji zajem IV v razgradnjo. Kot učinkovit inštrument za večji zajem izrabljenih vozil v razgradnjo je predlagalo uvedbo ustreznega finančnega inštrumenta, skladno z obstoječo prakso v drugih državah članicah EU. V teh lastnik vozila plačuje določeno dajatev, ki zagotavlja, da izpolnjuje vse obveznosti z vozilom skozi celotno življenjsko obdobje vozila. Tega finančnega bremena je razbremenjen ob prodaji vozila ali ko pridobi potrdilo o uničenju vozila. Takšen finančni inštrument bi v Sloveniji uveljavili tako, da bi ustrezno prilagodili eno od obstoječih dajatev, s čemer za zadnjega lastnika to ne bi bilo novo finančno breme. Žal trenutno za uvedbo takšne dajatve ni moč doseči soglasja vseh pristojnih ministrstev (MKO, MNZ, MF in MzIP).
Glede morebitne izvedljivosti in realizacije vašega predloga, je dejstvo, da trenutno ni finančnega vira oziroma sredstev, ki bi to zagotavljala. Od maja 2004 do aprila 2012 se je ravnanje z IV izvajalo kot gospodarska javna služba (GJS). Vir financiranja GJS je zagotavljal prihodek na podlagi okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja IV, ki so jo plačevale pravne osebe, ki kot prve dajejo vozila v promet v Sloveniji. S tem ko je bilo uveljavljeno načelo proizvajalčeve odgovornosti, se ta dajatev ne plačuje več in tudi ni več pravne podlage za uveljavitev takšne dajatve kot morebiten vir za izvajanje predlaganega ukrepa. Strinjamo se z vami, da je za večji zajem IV v razgradnjo smiselno proučiti tudi inštrumente morebitne spodbude za zadnjega lastnika. Dejstvo pa je, da glede na razpoložljive podatke, nikjer v državah članicah EU, takšno spodbudo v obliki neposrednega finančnega nadomestila ne zagotavlja država ampak proizvajalci vozil in izvajalci razgradnje izrabljenih vozil.