2. 6. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
predlagatelj predlaga, da se poslanska funkcija in s tem tudi vse ostale funkcije v raznih odborih, komisijah, v državnemu zboru, državnemu svetu, omeji na maksimalno do dva mandata, s 4-letno prekinitvijo opravljanja vseh funkcij, povezanih z vodenjem države. Predlagatelj je namreč prepričan, da bi s tem prisilili politike k boljšemu razumevanju problemov državljanov, pristnemu stiku z volivci, bolj zdravemu razmišljanju in ukrepanju v smislu zdrave kmečke pameti.
Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni zbor) je organ zakonodajne državne oblasti, zato je predstavniško telo državljank in državljanov Republike Slovenije. Državljani Republike Slovenije imamo aktivno in pasivno volilno pravico za volitve poslancev. Državljani oblikujemo predstavniško telo tako, da na demokratičnih volitvah volimo svoje predstavnike v državni zbor v skladu s splošno volilno pravico vseh državljank in državljanov.
Ustavna ureditev (aktivne in pasivne) volilne pravice, ki je temeljna politična človekova pravica, v Sloveniji izhaja iz enakih izhodišč kot ureditev večine sodobnih parlamentov.
Mandat je časovno obdobje, v katerem lahko posameznik, ki je izvoljen oziroma imenovan na posamezno funkcijo, svojo funkcijo tudi izvršuje. Že Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) določa, da se določene funkcije lahko opravljajo časovno omejeno obdobje.
Tako je za poslance državnega zbora v prvem odstavku 81. člena Ustave določeno, da je njihova mandatna doba 4 leta in se lahko podaljša oziroma skrajša le v izjemnih okoliščinah. Edini in izključni primer izrednega podaljšanja mandatne dobe državnega zbora, in s tem seveda tudi poslancev, je določen v drugem odstavku 81. člena Ustave. Ta določa, da če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene. To je tudi edini primer, ko državni zbor sam (neposredno) odloča o prenehanju svojega (sicer podaljšanega) mandata.
Poslanci so sicer voljeni na neposrednih volitvah in so lahko izvoljeni na to funkcijo večkrat. Njihova vloga je reprezentativna – državni zbor predstavlja in uveljavlja voljo ljudstva. V demokratični državi v okviru predstavniške demokracije izvoljeni nosilci funkcij v državnih organih sprejemajo odločitve v imenu ljudstva. Posameznik ima pravico, da sodeluje pri oblikovanju teh državnih organov tako, da v vnaprej predpisani obliki in na predpisan način izraža svojo voljo o tem, kdo naj ga zastopa in v njegovem imenu sprejema temeljne družbene odločitve (aktivna volilna pravica). Posameznik ima tudi pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za to, da je izvoljen za člana takšnega državnega organa (pasivna volilna pravica).
Poseganje v pasivno volilno pravico na način, kot jo predlaga predlagatelj v svoji pobudi, bi bilo po našem mnenju protiustavno, nedemokratično in nesprejemljivo, zato predloga ne podpiramo. Poleg tega je za vsak poseg v ustavno besedilo potrebno zagotoviti drugačno večino (dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev v državnem zboru) kot za sprejem ali spremembo posameznega zakona. Nenazadnje pa imajo v demokratičnih ureditvah volivci možnost, da od časa do časa ponovno odločajo o tem, katera politična stranka in katera oseba je primerna, da predstavlja njihove interese v parlamentu oziroma kateri bodo podelili mandat. V kolikor volivci ocenijo preteklo delo politične stranke oziroma poslancev kot slabo, jih nedvomno sankcionirajo tako, da jih na naslednjih volitvah ne izvolijo (več). Volja volivcev je torej tista, ki bo odločila, kateri politični stranki ali kandidatu bo dala svoj glas ter tako prispevala k splošni podobi Slovenije.
Men se ne zdi normalno da ma en človk celo delovno dobo v politiki. Pa sej ne more vedt kak gre ostalim ljudem če tud sam ne občut kak je če nisi pomembn. Sej ne more dobrih zakonov sprejemat če ne občut sam kak je to brez politike z raznimi vezami k ti na pladnjju vse nosjo živet.
Pozdravljeni,
dva mandata IN KONEC, vsi nadaljni mandati so potem le leglo korupcije, zato pa smo tam kjer smo, in še zelo dolgo bomo. Posamezniki si penzijo in bogastvo naberejo v politiki, NEHIGIJENA V POLITIKI NIMA MEJA !!
In kaj se tako prelomnega zgodi po osmih letih, da do tedaj pošten poslanec naenkrat postane skorumpiran?
Se povsem strinjam. Če bi bila s tem kršena volilna pravica, je potrebno spremeniti ustavo. Če pogledam v parlament, se v njem stalno pojavljajo iste face. Kot, da nimamo drugih ljudi, sposobnih voditi države. Ravno zaradi tega so se razpasle povezave med politico in izbranci v gospodarstvu, ki so spodkopali bančni sistem in pokradli substance naše države, ki so jo generacije pred tem spravljale skupaj.
Vsekakor pa mora volilno telo imeti možnost odpoklica-zamenjave poslanca. V gospodarstvu se mora zaposleni najprej dokazati in prestati preizkusno dobo. V parlamentu pa...
Boljši predlog bi bil sprememba volilne zakonodaje v smeri direktne izvolitve poslancev in možnostjo njihovega odpoklica. V tem primeru nebi bilo problema z več mandati poslancev, saj nebi bili tam zaradi volje strank (kot je zdajšnji sistem), pač pa volilcev.
Se strinjam. Samo tole bo težko - poslanci morajo spremembo volilnega sistema predlagati in nato sprejeti sami - le kdo od njih si bo odrezal vejo, na kateri tako lahkotno sedi? Morda bi kazalo vložiti ustrezen predlog in nato zahtevati poimensko glasovanje vsakega poslanca - tak način poslovanja Poslovnik DZ dovoljuje.
Če ljudstvo hoče imeti enega poslanca 50 let v parlamentu, naj ga ima.
Kdo sem jaz, da jim to preprečim?
In kako naj bi odpoklicali poslanca?
Če je dobil recimo 15.000 glasov. Kako bomo vedeli, da je teh 15.000 volilnih upravičencev, ki je glasovalo zanj, za to, da se ga odstavi?
Naredimo referendum za tega poslanca za okrožje, kjer je kandidiral in znova vprašamo ljudi, če mu še zaupamo?
Ne morem se strinjati:
Kršili bi volilno pravico.
Volilni sistem je potrebno prilagoditi:
- vpliv volivcev na ime in priimek poslancev
- odpoklic poslanca
Popravite prosim predlog.
dob'r dan
Strinjam se, da naš volilni sistem ne ustreza. Matjaž Železnik
Pozdravljeni
Okvirno sem za. Sicer se deloma v določenih okvirjih strinjam z DavidomS, toda, krajši mandat bi lahko pomenil bolj ostre kriterije pri izbiri kandidatov za opravljanje javnih funkcij in kar je še pomembnejše, o tem bi uvedli zaostritev ukrepov v primeru, da kandidat ne opravlja delovnih nalog primerno, dovolj dobro. Torej nadzor nad delom javnih organov in učinkovita, dinamična menjava v kolikor komisija za ocenjevanje dela oceni, da se delo ne opravlja dovolj kvalitetno. Del komisije pa bi biel nevaldne organizacije in del javnosti in NE zgolj strokovno usposobljene osebe zaposlene na ministrstvih ipd.
Uvedba komisij bi stala verjetno precej manj, kot stane davkoplačevalce nekvalitetno opravljanje nekaterih javnih del (recimo v primeru črpanja kohizijskih sredstev iz EU (za referenco lahko pogledate včerajšnjo oddajo Tarča . kam izginajajo milijoni), kar je le delček.
lp
In na kak način bi omejitev števila mandatov povzročila te učinke? Če že kaj, bi bilo ljudem proti koncu drugega mandata še bolj vseeno, kako kvalitetno opravljajo svoje delo, ker bi vedeli, da bodo v vsakem primeru kmalu "odpuščeni".
Bolj je predlog namenjen temu, da enkrat končamo z našimi super politiki, ki so v naše breme neglede na rezultate. Način omejevanje mandatov pa bi bil po vzoru mandata predsednika države.
Naši politiki so nam v breme po naši lastni volji.