Civilno služenje in javni interes
V Jugoslaviji je večina vojaških obveznikov sanjala o civilnem služenju vojaškega roka, namesto služenja v JLA. Ker Slovenija danes boleha za nelikvidnostjo, bi za zagotavljanje nekaterih javnih interesov lahko uvedla civilno služenje. Na primer pomoč v bolnišnicah, domovih za ostarele, pomoč invalidom, pomoč pri naravnih nesrečah (na primer čiščenje gozdov), čiščenje divjih odlagališč odpadkov, odstranjevanje invazivnih rastlin kot npr. japonski dresnik, nacionalni projekti glede ločenega zbiranja in recikliranja odpadkov, ... Povsod tam, kjer javni uslužbenci ne zadostujejo, na račun civilnega služenja pa se ne bi ogrožalo plačljivih delovnih mest.
Na ta način bi se mladi po zaključku šolanja lahko državi oddolžili za brezplačno šolanje, tako kot se je starejša generacija s služenjem v JLA. Od tega nihče ne bi zaslužil, samo stvari bi bile bolj urejene, mladi pa bi dobili nekaj delovnih izkušenj in navad. Seveda bi bil potreben tudi vzvod za zagotavljanje discipline, kar bi se lahko uredilo z oceno dela (zanjo bi bili zainteresirani predvsem delodajalci pred prvo zaposlitvijo) in z možnostjo skrajšanja ali podaljšanja civilnega služenja.
Podrobnosti kot na primer dolžina služenja, starost obveznikov, sama organizacija profesionalnega dela uslužbencev itd niso del tega predloga. Določijo jih lahko tudi birokrati.
Ogrodje osebja, ki bi skrbelo za organizacijo, se lahko zagotovi tudi iz slovenske vojske, saj slovenski javni interes v Afganistanu ni tako izrazit kot interes po urejenem, varnem in kvalitetnem življenju v Sloveniji.