18. 4. 2014
Odziv Ministrstva za kulturo
V Republiki Sloveniji je z ustavo vsakomur zagotovljena svoboda izražanja. Ta med drugim zagotavlja fizičnim in pravnim osebam, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, da svobodno zbirajo, sprejemajo in širijo informacije, misli, ideje in mnenja. Mediji, kamor sodi tudi javna radiotelevizija, opravljajo dejavnost, s katero zagotavljajo uresničevanje ustavne pravice vseh državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti. Svoboda izražanja pa za medije pomeni tudi, da so neodvisni od vsakršnega državnega ali drugega nadzora in da ni dovoljena nikakršna cenzura od zunaj.
RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. RTV Slovenija med drugim opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije in Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) in zakonom o medijih. RTV Slovenija tako pripravlja dva nacionalna televizijska programa, tri nacionalne radijske programe, radijske in televizijske programe regionalnih RTV-centrov v Kopru in Mariboru, po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost, radijske in televizijske programe za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljence in zdomce, radijske in televizijske programe za tujo javnost ter teletekst, internetni in mobilni portal. Poleg tega RTV Slovenija pripravlja tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom in predvajanju posnetkov sej Državnega zbora Republike in njegovih delovnih teles.
Ustavna pravica do svobode izražanja od države ne zahteva le tega, da se vzdrži nedopustnih posegov v medije, ampak tudi sprejem ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko mediji samostojno izvrševali svoje funkcije pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja. To še posebej velja za javne medije (na primer za RTV Slovenijo), ki jih je ustanovila država, kjer mora biti z ustrezno zakonodajo (v konkretnem primeru z ZRTVS-1) zagotovljena njihova programska, organizacijska in finančna samostojnost. Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZRTVS-1 je tako dolžnost Republike Slovenije kot ustanoviteljice RTV Slovenije, da ji, med drugim, zagotovi primerno financiranje za izvajanje njene javne službe. Zagotovitev finančne samostojnosti pomeni zagotovitev ustreznega financiranja, ki zagotavlja zadostna finančna sredstva za izpolnjevanje funkcij in nalog RTV Slovenija ter takšnih virov sredstev oziroma takšne kombinacije virov, ki onemogoča odločujoči vpliv države in drugih družbenih skupin na programsko in organizacijsko samostojnost RTV Slovenije. Skladno z ZRTVS-1 se RTV Slovenija v dobršni meri financira iz RTV prispevka, manjši del njenih prihodkov pa predstavljajo sredstva iz naslova državnega proračuna in oglaševanja. S financiranjem prek RTV prispevka, ki so ga kot posebno javno dajatev dolžni plačevati vsi imetniki radijskih in televizijskih sprejemnikov, ne glede na to, ali programe RTV Slovenija tudi dejansko spremljajo, je RTV Sloveniji zagotovljena določena stopnja samostojnosti, ki je nujno potrebna zaradi preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na njene programske vsebine.
V primeru, da bi RTV Slovenija ostala brez zadostnih sredstev iz naslova RTV prispevka, bi bilo njeno izvajanje javne službe vsekakor okrnjeno, posledično bi bil močno prizadet tudi javni interes na področju medijev ter bistveno okrnjena pravica vseh državljanov do javnega obveščanja in do obveščenosti, kar pa je ustavno nedopustno. RTV Slovenija bi morala v tem primeru pridobiti sredstva iz drugih virov, bodisi iz državnega proračuna bodisi od oglaševalcev. Nesorazmerno velik delež financiranja iz državnega proračuna pa bi lahko vodil do odvisnosti od političnih strank, zlasti vladajočih, nesorazmerno velik delež iz oglaševanja pa po drugi strani do odvisnosti od oglaševalcev. Takšna odvisnost bi se odrazila predvsem kot okrnitev programske neodvisnosti in/ali organizacijske avtonomije RTV Slovenije, kar pa bi prav tako lahko privedlo do neizvrševanja funkcij, ki izhajajo iz ustavne določbe o svobodi izražanja.
Obveznost plačila RTV prispevka in plačilo naročnine kabelskim operaterjem nista povezani, saj imata obe obveznosti povsem drugačen pravni temelj, različen pa je tudi namen plačila oziroma predmet obveznosti. Plačilo RTV prispevka je tako predpisano z zakonom, zato gre pri njemu za posebno javnopravno dajatev, ki glede na prisilno naravo še najbolj spominja na obveznost plačila davkov oziroma obveznih socialnih prispevkov. Plačilo naročnine kabelskim operaterjem pa ima temelj v obligacijskem oziroma pogodbenem razmerju, v katerega naročniki vstopijo prostovoljno, na podlagi avtonomne volje. Pri plačilu naročnine kabelskim operaterjem tudi ni poudarek v zagotavljanju programov RTV Slovenije, te morajo namreč kabelski operaterji po zakonu o medijih oddajati neodplačno, RTV Slovenija pa zagotoviti dostopnost svojih televizijskih programov tudi na lastnem (brezplačnem) multipleksu, ampak komercialnih televizijskih programov, zlasti plačljivih tujih tematskih programov, kot so na primer HBO, National Geographic, Cinemax ipd.
Glede na vse navedeno menimo, da je predlog, da bi RTV prispevek plačevali le kabelski operaterji, oziroma da se ta plačuje iz njihove naročnine, popolnoma neutemeljen in s tem neprimeren za nadaljnjo obravnavo. V podkrepitev našega mnenja poudarjamo, da je tudi ustavno sodišče v več odločbah opozorilo na nujnost in primernost financiranja RTV Slovenije z RTV prispevkom. Takšen način financiranja javne radiotelevizije poznajo tudi v večini držav, članic EU (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, Združeno Kraljestvo itd.), in v vseh državah nekdanje Republike Jugoslavije.