Verzija predloga z dne, 11. 3. 2014 | 12:10:19
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno in nato starostno pokojnino ob najmanj dopolnjeni starosti 50 let. Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost.
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več).
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Verzija predloga z dne, 11. 3. 2014 | 12:24:34
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost.
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več).
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Verzija predloga z dne, 11. 3. 2014 | 12:27:37
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja. Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli).
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več).
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Verzija predloga z dne, 11. 3. 2014 | 12:33:28
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja. Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli).
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več). Prav tako pa bi nekatera odvečna delovna mesta (takšnih naj bi bilo po nekaterih raziskavah v javni upravi okrog 30.000 enostavno ukinili). Se pravi dolgoročno prihranek.
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Verzija predloga z dne, 11. 3. 2014 | 12:39:24
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja. Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli).
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več). Prav tako pa bi nekatera odvečna delovna mesta (takšnih naj bi bilo po nekaterih raziskavah v javni upravi okrog 30.000) enostavno ukinili. Se pravi dolgoročno prihranek.
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih delovnih mestih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Sicer pa tudi oni s svojimi izkušnjami in preferencami še vedno lahko iščejo honorarno delo v privatnem sektorju oz. samostojnem podjetništvu. Kot pred časom pravi svetovalka na zavodu za zaposlovanje že tri leta brezposelnemu diplomantu managementa (nikoli zaposlen), da je on študiral, da si sam ustvari posel, ne da mu drugi iščejo službo. Zanimivo!?
Verzija predloga z dne, 11. 3. 2014 | 12:41:22
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli). Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev (tudi prvo zaposlitev).
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več kar seveda niso več pripravniki in so sposobni samostojnega dela). Prav tako pa bi nekatera odvečna delovna mesta (takšnih naj bi bilo po nekaterih raziskavah v javni upravi okrog 30.000) enostavno ukinili. Se pravi dolgoročno prihranek. Ni zanemarljiv podatek, da mladi delavec (tudi najboljši kadri) danes nima praktično nikakršne možnosti napredovanja (zamrznjena napredovanja in zasedena vodstvena delovna mesta). Tudi na tem področju bi dosegli določeno sprostitev in motivacijo.
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih delovnih mestih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Sicer pa tudi oni s svojimi izkušnjami in preferencami še vedno lahko iščejo honorarno delo v privatnem sektorju oz. samostojnem podjetništvu. Kot pred časom pravi svetovalka na zavodu za zaposlovanje že tri leta brezposelnemu diplomantu managementa (nikoli zaposlen), da je on študiral, da si sam ustvari posel, ne da mu drugi iščejo službo. Zanimivo!?