Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno in nato starostno pokojnino ob najmanj dopolnjeni starosti 50 let. Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost.
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več).
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost.
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več).
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja. Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli).
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več).
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja. Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli).
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več). Prav tako pa bi nekatera odvečna delovna mesta (takšnih naj bi bilo po nekaterih raziskavah v javni upravi okrog 30.000 enostavno ukinili). Se pravi dolgoročno prihranek.
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja. Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli).
Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev.
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več). Prav tako pa bi nekatera odvečna delovna mesta (takšnih naj bi bilo po nekaterih raziskavah v javni upravi okrog 30.000) enostavno ukinili. Se pravi dolgoročno prihranek.
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih delovnih mestih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Sicer pa tudi oni s svojimi izkušnjami in preferencami še vedno lahko iščejo honorarno delo v privatnem sektorju oz. samostojnem podjetništvu. Kot pred časom pravi svetovalka na zavodu za zaposlovanje že tri leta brezposelnemu diplomantu managementa (nikoli zaposlen), da je on študiral, da si sam ustvari posel, ne da mu drugi iščejo službo. Zanimivo!?
Upokojevanje javnih uslužbencev
Predlagam vladi R Slovenije, da vsem delavcem državne uprave (policisti, prav. policisti, cariniki...), ki so na delovnih mestih z dodano dobo (prej benificirana doba) in to sami želijo dokupi do 5 let dodane dobe in jim tako ob skupnem pogoju 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo omogoči odhod v poklicno (ob starosti najmanj 50 let) in nato starostno pokojnino (po preteku prejemanja poklicne pokojnine). Zakon naj velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Mislim, da je kar nekaj delavcev, ki bi se za navedeno možnost z veseljem odločili. Tako bi že iztrošenim kadrom omogočili dostojen odhod v pokoj, mladim pa omogočili nove zaposlitve.
Prav tako predlagam da se vsem delavcem javne uprave, ki jim do upokojitve manjka 19 mesecev in manj in so dopolnili starost najmanj 55 let ponudi/omogoči odhod na tkim. "čakanje" s pripadajočo odpravnino. Tudi tu sem prepričan, da bi se marsikateri delavec odločil za ponujeno možnost. Tudi tu naj zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Enako predlagam, da se ponudi vsem zaposlenim v javni upravi možnost odpovedi delovnega razmerja na lastno željo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine in nadomestila na zavodu, kot da mu je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov. Marsikdo bi navedeno sprejel. Mladi bi se odločili za študij (mu manjka letnik ali dva), nekateri imajo v mislih svoj posel... Enako naj tudi tu zakon velja 6 mesecev od dneva sprejetja.
Le tako bi lahko na enostaven in dokaj neboleč način zmanjšali preveliko javno upravo (vsaj 30.000 zaposlenih preveč, ki so prisesani na državne jasli). Mladi tudi visoko izobraženi kadri pa bi dobili priložnost za zaposlitev (tudi prvo zaposlitev).
Moram dodati, da tudi finančno strošek realizacije takšnega zakona ne bi pomenil velikega bremena za proračun. Navedeno utemeljujem s tem, da imajo starejši delavci višje plačilne razrede, dodatke za delovno dobo in stalnost in še kaj. Praviloma je strošek starejšega delavca v javni upravi nekaj let pred upokojitvijo (vsaj 30 let delovne dobe) vsaj 1,5 - 1,8 mladega delavca (5 let delovne dobe in več kar seveda niso več pripravniki in so sposobni samostojnega dela). Prav tako pa bi nekatera odvečna delovna mesta (takšnih naj bi bilo po nekaterih raziskavah v javni upravi okrog 30.000) enostavno ukinili. Se pravi dolgoročno prihranek. Ni zanemarljiv podatek, da mladi delavec (tudi najboljši kadri) danes nima praktično nikakršne možnosti napredovanja (zamrznjena napredovanja in zasedena vodstvena delovna mesta). Tudi na tem področju bi dosegli določeno sprostitev in motivacijo.
Vem, da sem se z navedenim dotaknil delavcev, ki so na nekaterih najbolje plačanih delovnih mestih mestih v javni upravi in sebe smatraja kot nepogrešljive in nezameljive. Njih motijo celo določila ZUJF-a o upokojevanju in iščejo luknje v zakonu kako podaljšati z delom še leto ali dve, celo deset.. Zato sem tudi predlagal, da se zgoraj navedeni predlogi delavcem zgolj ponudijo, na njih samih pa je odločitev. Kajti prav zaradi takšnih vodilnih delavcev z dobrimi plačami, ki bi radi vlekli z delom do 70-ga leta in še čez, se bojim, da bi moj predlog padel. Zato se v njihovo motivacijo in bonitete ne spuščam.
Sicer pa tudi oni s svojimi izkušnjami in preferencami še vedno lahko iščejo honorarno delo v privatnem sektorju oz. samostojnem podjetništvu. Kot pred časom pravi svetovalka na zavodu za zaposlovanje že tri leta brezposelnemu diplomantu managementa (nikoli zaposlen), da je on študiral, da si sam ustvari posel, ne da mu drugi iščejo službo. Zanimivo!?
Seveda....dajmo nekaj miljonov EUR za dodatne privilegije javni upravi.
Končni izkupiček je pozitiven (finančno) čeprav v začetku izgleda minus.
In na kak način pridemo do tega pozitivnega izkupička?
Država za predčasno upokojitev plača zajeten znesek, potem pa tej osebi plačuje pokojnino.
Na drugi strani je edini prihranek ta, da lahko država privarčuje pri socialnih transferjih, če seveda zaposli osebo, ki jih prejema.
Jaz pod črto vidim tako kratkoročen, kot tudi dolgoročen strošek.....
Država lahko s prihrankom plača tkim. bonus pri upokojitvi in prav tako lahko plača mladega delavca (ne dobiva npr. socijalne in je cca. 40% cenejši od starega delavca). Dolgoročno npr. več kot 5 let pa je država celo v plusu.
Danes plačuje država temu delavcu recimo 1.500 EUR mesečno, 500 jih delavec vrne državi v obliki davkov in prispevkov. Nekomu drugemu plačuje 250 EUR socialne podpore.
Strošek države za ta dva človeka je torej 1.250 EUR mesečno.
Danes bo plačala recimo 10.000 EUR (ne vem, koliko stane leto pokojninske dobe, zato je morda številka čisto zgrešena), da ga upokoji.
Jutri bo država plačevala novemu delavcu 1.200 EUR (recimo, da je 20% cenejši), od česar bo plačal 400 EUR davkov in prispvkov, upokojencu pa 750 EUR pokojnine. Strošek države bo torej 1.550 EUR.
Kje je torej prihranek?
Povprečno stane nakup leta pokojninske dobe 5.000 evrov. Tistemu delavcu z 1.500 evri plače bo država "plačeva" pokojnino največ 19 mesecev. Plačeval mu jo bo nakup manjkajočih let, ki pa jih bo kupila država. Mladi delavec na delovnem mestu kjer je njegov kolega prejemal 1.500 evrov plače nima 1.200 evrov plače temveč kvečjemu 1.000 evrov (npr. govoriva o UNI izobrazbi; npr. začetni razred 30-ti, končni pa npr. 43). Stari delavec je po 19 mesecih na SPIZ-u, mladi pa ima službo.
Ste pa odprl problem, da mora država SPIZ-u sofinancirati pokojnine, ker dolivi ne pokrivajo odlivov. Zato je potrebno delati na podlagi aktuarskega izračuna (dokup 1-ga leta pokojninske dobe je 5.000 evrov). Nekoč je bilo to ceneje.
Sicer pa na takšen način upokojujejo Slovenske železnice, ki so v večinski državni lasti in so vsi zadovoljni. So torej javni uslužbenci kaj manj vredni. Pa še nekaj. Nekatere raziskave trdijo, da je javnih uslužbencev v R Sloveniji 30.000 preveč. Torej je še vedno bolje plačevati nekomu 750 evrov pokojnine kot pa metati skozi okno 1.500 evrov (za nekaj kar ni nujno!). Tukaj sem stvari skrajno poenostavil in primivitiziral vendar je tako.
Tudi če ima le 1.000 EUR, je strošek države še zmeraj večji, kot bi bil brez predčasnega upokojevanja.
In če to počnejo na SŽ, niso vsi zadovoljni.....zadovoljni so seveda tisti, ki gredo mladi v penzijo.....davkoplačevalci, ki to plačujemo, pa nismo ravno najbolj srečni zaradi tega.
Najceneje bo, če država 30.000 odvečnih javnih uslužbencev vrže na cesto. Tako kot se to dela v privatnem sektorju.
Jaz bi bil izjemno vesel (in neskončno presenečen) že, če bi za začetek odpustili 3 odvečne. Vem, da v državi, kjer kraljuje javni sektor, to seveda ni možno.
Predlagatelj očitno ne pozna trenutnega stanja v RS! Nasploh pa bi bilo prav, da se ukinejo VSE bonitete pri upokojevanju! nobenih odkupov delovnih dob in podobno!
g. "andrejček" pregerite si komentar g. "stanislav kac". Vam je zdaj jasno. Bolje in lepše se ne da povedati!!!
Sicer ne vem, s čem sem si zaslužil Vašo čast Sony in me v nekaj prepričujete, tudi pod zapisi drugih, razumem, da ste mi referat namenili pod mojim zapisom, pa še pri tem sem opozoril na nenatančnost... mene Vaši komentarji me ne motijo, ker do takrat, ko bom jaz dovolj star za penzijo (po današnjih pogojih), bo preteklo še dobrih 20 let, tako da s tem niti pod razno ne ukvarjam, ker imam bolj pomembne tekoče probleme... Kar se tiče pa dodatnih vplačil, kar imamo pravico vsi državljani, pa jih niti pod prisilo ne bom vplačeval, ker so v Sloveniji na tem področju sami nateguni, tako kot so to v vladi, SPIZ-u... to je slovenska realnost, in zaenkrat ga ni v Sloveniji, ki bi mu verjel, da mi bo čez 20 let karkoli izplačeval... do sedaj sem vsa izplačila dobil samo s sodbami sodišč in izvršbami
Predlagatelj je v veliki zmoti ko piše, da imajo policisti beneficirano delovno dobo (to pomeni da za 1 leto dela imajo priznano namesto 12 mesecev zavarovalne pokojninske dobe 16 mesecev, kot je pri policistih bilo). Tako beneficirano dobo SO IMELI DO JANUARJA LETA 2000, po tem letu pa ne. Verjamem, da tega marsikdo ne ve in politika to nevednost državljanov izkorišča v boju proti javnim delavcem - zlasti proti policistom, po 14 letih pa je že čas, da se to tudi na glas pove in preneha zavajati davkoplačevalce. Za policiste veljajo enaki pogoji za upokojevanje, kot za ostale državljane. (res je, da se omenja za policiste t.i. poklicna pokojnina, ki pa je (bi bila) tako bedna, da se poklicno ne bo nihče hotel upokojiti)
Kako je z drugimi omenjenimi poklici pa ne vem.
Spoštovani g. "andrejček". Ravno zaradi vas sem v tenorju mojega predloga zapisal, da je na delavcu, da se sam odloči za predlagano ali pa nadaljuje z delom do redne upokojitve oz. še "20 let čez do 80-ga leta" in pokojnino zapusti ZPIZ-u (gen. direktor ZPIZ-a je zelo pametno in človeško govoril v zadnjem intervjuju, vem da marsikomu ni bilo všeč - ne enim ne drugim na obeh polih).
Tudi sam sem na dodani dobi (prej benifikaciji) in težko čakam prvih pogojev za upokojevanje, ne glede na višino pokojnine. Konec meseca se bo upokojil moj kolega s 468 evri starostne pokojnine (bil v vojski, nekaj let na čakanju, v državni upravi..). Se ne razburja. Pravi, da je mala ampak JE.
Časi ko so upokojeni policisti v času pred in po osamosvojitvi dobili po 1.000 evrov starostne pokojnine so dokončno mimo (tako so se odločili!). Danes bi si moral za spodobno finančno preskrbljenost v starosti sam vplačevati za dodatno pokojnino vsaj med 100 in 200 evri mesečno v nek uspešen sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja. Da bi obdržal rang pokonin izpred 10 in več let. Sicer pa je že tudi danes povprečna pokojnina zgolj 60% povprečne plače (1000/600) in še pada
Torej delodajalec R Slovenija je januarja 2014 znižala prispevno stopnjo za poklicno upokojevanje iz cca. 10,5% na 9,5% prav zaradi tega ker bi ob sprejetju novega pokojninskega zakona ZPIZ-2 bile poklicne pokojnine precej višje od tiste redne starostne pokojnine, ki jo boste prejel pozneje. Kvečjemu bo "bedna" starostna pokojnina redno upokojenega delavca za 40 let delovne dobe (odmerni odstotek 57,25% za moške, se pravi če imaš 24 let povprečje 1.000 evrov mesečne plače neto dobiš 572,5 starostne pokojnine). Do sedaj zbrana sredstva za poklicno pokojnino pa večini delavcev omogočajo vseeno nekaj višjo poklicno pokojnino, četudi si bo delavec plačeval še tistih 85 evrov, da mu teče pokojninska doba in 5,85% bruto prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pa potem še dodatno zdravstveno itd.
Vem, da ste imel v mislih podaljševanje po 40-tem letu (pazi: dejanske delovne dobe! /tukaj se marsikdo izgubi med terminologijo/), ki vam prva tri leta prinese za vsake tri mesece 1% višjo pokojnino. Potem dvig sredstev na računu za poklicno pokojnino, ki je v tem primeru obdavčen s 40%. Pa dosmrtno rento iz naslova neizkoriščene poklicne pokojnine (ki jo v primeru, če ni vezana na rast drobno prodajnih cen in rast plač poje inflacija). Ali pa dokup manjkajoče dejanske delovne dobe po ceni 3.500 evrov za leto (drugi delavci 5.000 evrov) in si s tem povečate starostno pokojnino za 1,25% za leto dokupa. Se pravi, da namesto 600 evrov prejemate 607,5 evra.
Vse to je lepo in prav in "stimulativno". VENDAR, KO BO VEČ KOT 50% - 60% UPRAVIČENCEV DO POKLICNE POKOJNINE PO IZPOLNJENIH POGOJIH NADALJEVALO Z DELOM BO DELODAJALEC ENOSTAVNO UKINIL SKLAD OBVEZNEGA DODATNEGA POKLICNEGA UPOKOJEVANJA IN BOMO VSI LEPO DELALI 4O DEJANSKIH LET IN PO NOVI REFORMI (VERJETNO L.2017) ŠE DLJE. TO BO EDINA KORIST. OBRAZLOŽITEV, DA SO SE DELOVNI POGOJI TAKO SPREMENILI, DA PREDČASNO UPOKOJEVANJE NI VEČ POTREBNO.
Veste, sam nameravam v poklicno pokojnino takoj ko bo mogoče. Imam nekaj pravih prijateljev v Belgiji in Nizozemski (potomci že tretje generacije zasavskih knapov, ko se je tja v času velike gospodarske krize iz Zasavja odselilo več kot sto družin in posameznikov). Ko sem to omenil v službi jih je zaskrbelo kako bom pa tam živel, pa saj tam gori nič ni, pa boš imel domotožje, pa se boš vrnil na nič. Sem se samo nasmehnil ob takšnem dušebrižništvu. Naj gredo pogledat pa bodo videli! Ko sem jih pred desetletji prosil za nek študijski dopust je bilo pa samo za njihove, mi niti odgovorili niso. Zato se s tem ne obremenjujem. Pri dobrih petdestih te tudi tam ne bo nihče vzel za redno. Če si pa upokojen in državljan EU in imaš voljo je dela (ne napornega) na pretek in se da zaslužiti enega celo dva tisočaka evrov mesečno (lažje kot tu svojo plačo). Pa še odnos in delovni pogoji so drugačni - boljši.
"Spoštovani g. "andrejček". Ravno zaradi vas sem v tenorju mojega predloga zapisal...."
Spoštovani. Domnevam na zapisano, da se osebno poznava, da veste kaj in kje delam ... če se res poznava, bo kmalu čas za pivo, pa si ga bova skupaj privoščila... če pa se ne poznava seveda s pivom ne bo nič, pa tudi potem pišete malo na pamet. Vedite pa: DOMNEVA (sklepanje) je mati vseh katastrof!
Opozoril bi vas na zapis kjer naš kolega na blogu želi, da poberejo vse privilegije določenim poklicem. Vem, da večina noče v poklicno pokojnino. Veste, če delate od 60-ga do 65-ga leta starosti potem lahko dobivate celo 20% pokojnine (ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe).
Vsak se bori zase. Moj cilj je pač poklicna pokojnina (sem vesel, da obstaja!). Mislim, da se imam pravico boriti zanjo. Če je ne želite je pač ne boste koristil.
To pa mislim, da je tudi vse kar sva si želela povedati. Na pivo pa žal že dolga leta ne hodim. Mislim, da ti zadeva pusti posledice (fizične) in potem res ne bomo mogli delati do 65-ga leta.