Znižanje stroškov prevoza na delo

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

V delu, ki se nanaša na novo ureditev povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pojasnjujemo naslednje. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence urejeno v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS in kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev (U.l. RS št. 40/12, v nadaljevanju kolektivne pogodbe). Povračilo stroškov prevoza se javnim uslužbencem povrne v višini javnega prevoza, če pa ta ni možen, pa v obliki kilometrine.

Ob tem poudarjamo, da je Republika Slovenija lastnica (posredna ali neposredna) le nekaterih ponudnikov javnega prevoza na področju Slovenije, medtem ko so ostali ponudniki storitev javnega prevoza privatne gospodarske družbe, za katere veljajo tržna pravila in na poslovanje katerih Vlada RS ne more vplivati. Posledično bi bilo možno dogovarjanje le o cenah v gospodarskih družbah, v katerih je Republika Slovenija večinski lastnik. Pri privatnih družbah pa je po našem mnenju možno le dogovarjanje o višini posameznih vozovnic v sklopu pogajanj o ceni konkretne službene vozovnice na določeni relaciji. Rešitev bi lahko v praksi pomenila različne višine povračil stroškov prevoza glede na konkretnega ponudnika storitev javnega prevoza. Ob tem je treba tudi upoštevati, da glede na obstoječo mrežo javnega prevoza ter zaradi različne razporeditve delovnega časa javnih uslužbencev službena vozovnica ne more popolnoma nadomestiti vseh ostalih načinov povračila stroškov prevoza na delo in z dela, jih pa lahko nadomesti v določenem delu.

Povračilo, ki ga dobi javni uslužbenec ne pomeni povračila dejanskih stroškov prevoza, ki so javnemu uslužbencu nastali ob prihodu na delo in z dela, temveč gre za povračilo najcenejšega prevoza, ki javnemu uslužbencu omogoča prihod na delo in z dela. Delodajalec torej javnemu uslužbencu povrne stroške za prevoz na delo in z dela, pri tem pa javne uslužbence ne omejuje k uporabi določenega načina prihoda oziroma prevoza na delo in z dela. Na podlagi dosedanje prakse se je izkazalo, da vrsta povračila stroškov prevoza (povračilo v višini javnega prevoza ali kilometrine), nima bistvenega vpliva na izbiro vrste prevoznih sredstev, ki jih za prevoz na delo in z dela dejansko uporabljajo javni uslužbenci.

Določitev načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela se zaradi ureditve v kolektivnih pogodbah lahko spremeni le na podlagi sporazuma obeh pogodbenih strank. Posledično Vlada RS ne more enostransko spremeniti dogovorjen način povračila stroškov prevoza na delo in z dela, temveč se lahko nova ureditev tega področja sprejme le v dogovoru z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

V delu, ki se nanaša na predlog uvedbe dodatnega davka na fosilna goriva z vidika trošarinske politike pojasnjujemo, da je obdavčitev energentov pri nas urejena z Zakonom o trošarinah, ki je v skladu z zadevno evropsko zakonodajo, natančneje z Direktivo o obdavčitvi energentov (Direktiva Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije). Ta direktiva predstavlja temelj in omejitve domači zakonodaji na tem področju in celovito ureja obdavčitev fosilnih gori s trošarino.

Dodatni novi davek na fosilna goriva na ravni EU ni predviden. Dodatno pa pojasnjujemo, da na Svetu EU poteka razprava o spremembah Direktive o obdavčitvi energentov, pri čemer teče razprava tudi v smeri morebitnega povišanja obveznih minimalnih trošarin za energente na ravni EU.

Obenem iz predloga izhaja, da bi se dodatna sredstva iz novega davka investiralo v projekte trajnostne mobilnosti, subvencije za nakup avtomobilov na elektriko ter za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov. Glede predloga za namensko porabo bi želeli opozoriti, da je ta v nasprotju s politiko integralnega proračuna in zato nesprejemljiv. Skladno z zakonom o javnih financah vsi prejemki proračun služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ni določeno drugače. Gre torej za eno od temeljnih proračunskih načel – načelo integralnosti proračuna, s katerim se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna da določene izdatke ter s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih – vnaprej rezerviranih – prejemkov. Z dosledno izpeljavo tega načela se tudi ohranja pravica državnega zbora, da odloča o izdatkih proračuna. To pa ne ovira resornih ministrstev (v konkretnem primeru Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za kmetijstvo in okolje), da ob pripravi vsakoletnega proračuna v svojih finančnih načrtih na odhodkovni strani ne oblikujejo ustrezne višine pravic porabe za predlagane namene.

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju MZIP) pripravlja projekt Integrirani javni potniški promet v Republiki Sloveniji katerega namen je izboljšati ponudbo javnega potniškega prometa, poenostaviti uporabo z enotno elektronsko vozovnico in skladnimi voznimi redi. Prvi korak k uvedbi enotnega sistema javnega potniškega prometa je bila uvedba sistema subvencioniranih vozovnic za dijake in študente. Cenovno zelo ugoden sistem vozovnic in prilagojeni prevozi potrebam teh dveh skupin sta prispevala, da se je prvo šolsko leto 2012/2013 v sistem vključilo 39,6% več dijakov in 50,2% več študentov. Število upravičencev, ki so uveljavljali pravico do subvencionirane vozovnice je bilo to šolsko leto 73.000, uporabljali pa so 90712 vozovnic. V šolskem letu 2013/2014 se je število obeh skupin povečalo še za 6%. Ne glede na to, da gre za specifični skupini, ki nimata toliko možnosti za uporabo lastnega prevoznega sredstva (starost za vozniško dovoljenje, ekonomski položaj), je povečanje števila potnikov bistveno večje od pričakovanega. Pobudo 5656-116 – Znižanje stroškov prevoza na delo bo MZIP zato upošteval pri pripravi prenove sistema javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji. Posebej podrobno bodo obravnavane izboljšave v sistemu javnega potniškega prometa, da bo zagotovljena tudi ustrezna ponudba (dostop do javnega potniškega prometa, frekvenca prevozov in hitrost prevozov), ki so poleg cene pomembni kriteriji za odločitev o njegovi uporabi.

Prenova javnega potniškega prometa je predvidena v letu 2015, ko je predvidena uvedba elektronske vozovnice in enotnega sistema. Ob uveljavitvi prenove bodo oblikovane tudi morebitne pobude za spremembo financiranja prevozov na delo. Modelov spodbujanja javnega potniškega prometa oziroma peš in kolesarskega prometa v državah EU je veliko od brezplačnih vozovnic za javni potniški promet, ki jih zagotavlja delodajalec, posebnih površin za vozila javnega potniškega prometa, spodbujanja kolesarskega prometa s plačano kilometrino, do omejevanja osebnega prevoza s plačilom parkirnine.

Odziv Ministrstva za finance

V delu predloga, ki se nanaša na predlog uvedbe dodatnega davka na fosilna goriva z vidika trošarinske politike pojasnjujemo, da je obdavčitev energentov pri nas urejena z Zakonom o trošarinah, ki je v skladu z zadevano evropsko zakonodajo, natančneje z Direktivo o obdavčitvi energentov (Direktiva Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije). Ta direktiva predstavlja temelj in omejitve domači zakonodaji na tem področju in celovito ureja obdavčitev fosilnih goriv s trošarino.

Dodatni novi davek na fosilna goriva na ravni EU ni predviden. Dodatno pa pojasnjujemo, da na Svetu EU poteka razprava o spremembah Direktive o obdavčitvi energentov, pri čemer teče razprava tudi v smeri morebitnega povišanja obveznih minimalnih trošarin za energente na ravni EU.

Obenem iz predloga izhaja, da bi se dodatna sredstva iz novega davka investiralo v projekte trajnostne mobilnosti, subvencije za nakup avtomobilov na elektriko ter za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov. Glede predloga za namensko porabo bi želeli opozoriti, da je ta v nasprotju s politiko integralnega proračuna in zato nesprejemljiv. Skladno z Zakonom o javnih financah vsi prejemki proračuna služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ni določeno drugače. Gre torej za eno temeljnih proračunskih načel – načelo integralnosti proračuna, s katerim se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke ter s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih – vnaprej rezerviranih – prejemkov. Z dosledno izpeljavo tega načela se tudi ohranja pravica državnega zbora, da odloča o izdatkih proračuna. To pa ne ovira resornih ministrstev (v konkretnem primeru Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za kmetijstvo in okolje), da ob pripravi vsakoletnega proračuna v svojih finančnih načrtih na odhodkovni strani ne oblikujejo ustrezne višine pravic porabe za predlagane namene.