Morebiten dvig DDV-a in vpliv na okrevanje gospodarstva

Odziv Ministrstva za finance

V Sloveniji je od 1. julija 2013 dalje uveljavljena splošna stopnja DDV v višini 22% in ena nižja, 9,5% stopnja DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga in sestavni del Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A in 101/13 – ZIPRS1415; v nadaljnjem besedilu ZDDV-1). V predlogu ukrepa je sicer navedeno, da naj bi bilo zadnje povišanje DDV kratkoročna rešitev za krpanje proračuna ter da dolgoročne rešitve ni. V tej zvezi pojasnjujemo, da vlada nikdar ni trdila, da gre za začasen ukrep, ampak za strukturiran ukrep. V času priprave Programa stabilnosti v letu 2013 je vlada tehtala med uvedbo začasnega kriznega davka in dvigom DDV kot strukturnim ukrepom in se odločila za slednjega. Ker vlada v letu 2013 ni imela namena spreminjati drugih določil ZDDV-1 in ker to možnost daje sam ZDDV-1, je bila sprejeta odločitev, da se nomotehnično zvišanje stopnje DDV uredi v Zakonu o izvrševanju proračuna, ob prvi spremembi ZDDV-1 pa prenese v sistemski zakon. Tako je vlada ob sprejemanju državnih proračunov za leti 2014 in 2015 načrtovala prihodke iz naslova DDV z upoštevanjem stopenj, kakršne so bile določene ob spremembi novele državnega proračuna za leto 2013 in 2014. Proračunov za leti 2014 in 2015 ni mogoče izvršiti v načrtovanem obsegu, če bi se stopnje znižale na raven 20% oziroma 8,5%. Čeprav se kažejo znaki okrevanja gospodarstva, ministrstvo za finance ocenjuje, da spreminjanje stopenj DDV v tem trenutku ne bi bilo primerno.

V zvezi z razveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine in s tem povezanim izpadom sredstev iz naslova davka na nepremičnine, je vlada sicer razmišljala med drugim tudi o povišanju stopenj DDV, vendar pa se za ta ukrep ni odločila.

Vezano na predlog glede kaznovanja davčnih zavezancev za neizdajo računov pojasnjujemo, da je to že urejeno v veljavni DDV zakonodaji. Skladno z določili ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec dolžan izdati račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev. Račun pa lahko izda tudi prejemnik ali tretja oseba, v imenu in za račun prodajalca. Račun mora za namene DDV vsebovati predpisane podatke po 82. členu ZDDV-1 oziroma predpisane podatke za poenostavljen račun iz 83. člena ZDDV-1, če so izpolnjeni pogoji za takšno izdajo računa. Če davčni zavezanec ne izda računa oziroma ga ne izda v predpisanem roku, gre za hujši davčni prekršek, pri čemer se z globo od 2.000 evrov do 125.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 evrov do 4.100 evrov pa se za takšen davčni prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.