Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Fiktivni dohodek

5858 OGLEDOV 22 KOMENTARJEV

Spoštovani!

V obrazložitvi odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka in subvencije plačila vrtca je navedeno, da se pri izračunu skladno s 16., 17. in 19. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva tudi fiktivni dohodek, ki ga prinaša nepremično premoženje družine.

Določba 16. člena, ki govori:

16. člen

(1) Dohodek, ugotovljen po prejšnjih členih, se poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini:……

je povsem nesprejemljiva, da ne rečem smešna. Taisto velja za določbo 19. člena, ki pravi:

19. člen

Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, …

Slovar slovenskega knjižnega jezika pridevnik fiktiven razlaga takole: fiktíven -vna -o prid. (i) ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen. Pomeni, da zakon državljane obremenjuje z nečim, kar dejansko ne obstaja, kar si je nekdo izmislil in spravil v zakon in ima od njegove pravnomočnosti dalje efektivne posledice za državljane.

???

Primer: stanovanje, ki sem ga pred kratkim podedoval po pokojni mami, v tem trenutku ne predstavlja nič drugega, kot mrtev kapital. Je zgolj tam in je zgolj nekaj. Ob letu osorej bo imelo enako kvadraturo, kot jo ima zdaj, tudi za en fiktivni, kaj šele efektivni cm2 več ga ne bo. Mimogrede: predstavlja stroške, ki jih ne morem nikjer uveljaviti (npr. minimalno ogrevanje, da ne zmrzne voda v napeljavi, plačilo dosedanjega mestnega zemljišča in prihodnjega nepremičninskega davka). Zakaj zakon poleg fiktivnega dohodka ne upošteva tudi efektivnih stroškov?

Vsiljuje se misel, da se država v poskusih krpanja posledic zakonodaje zadnjih dveh desetletij poslužuje res prav vsega. A način, ki ga opisujem, je pravno nevzdržen, nemoralen in žaljiv, zato prosim, da moje sporočilo sprejmete kot pobudo, da ta sporna določila odstranite iz zakona.

Lepo vas pozdravljam!

11 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR H heizenberg 26 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 4. 2014

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Eden od temeljnih ciljev ZUPJS je bil popolna ugotovitev materialnega stanja posameznika ali družine, ki uveljavlja eno od pravic iz javnih sredstev. V ta namen se poleg dohodkov, ki se upoštevajo, upošteva tudi premoženje tega posameznika ali družine in sicer tako, da se dohodek poveča za fiktivno določen dohodke, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženje. Le na ta način, da se poleg dohodkov upošteva tudi premoženje, se dobi pravo sliko o materialnem položaju. Premoženje, ki lastniku po njegovem mnenju ne pomeni nič, se vedno lahko unovči po tržni ceni, odda ali se z njim kako drugače razpolaga. Vsako neupoštevanje drugega premoženja bi bil odmik od temeljnega cilja zakona, da naj dobi več tisti, ki ima manj dohodkov (in premoženja)

Komentarji




  • S Schifferstein

    Obdavčevanje fiktivnega dohodka je v primeru nepremičnine - milo rečeno - incestno dejanje ter v popolnem nasprotju s kapitalistično usmeritvijo in nedotakljivostjo zasebne lastnine. Kljub teoretskim ozadjem iz javnih financ sem strogo proti taki praksi, saj erodira sistem akumulacije kapitala v okviru investicij. S filozofijo socialnih transferjev ima skupnega točno toliko kot poljski fazan z gozdno mravljo. Vse skupaj smrdi po skrajnem ekonom-sistemu, ki ga imajo čez lužo in koder je v okvirih formule za GDP enormno pretiran pomen komponente potrošnje, komponenti investicij in varčevanja pa sta (vsaj tako je videti) podhranjeni.

     

    Brez zamere, to je moje mnenje. Lep dan želim!

    • D DavidS

      Kakšno obdavčevanje fiktivnega dohodka? Govora je o fiktivnem dohodku, ki ga CSD upošteva pri dodeljevanju socialnih transferjev....ne pa o kakršnih koli davkih.

       

      Imamo morda problem s funkcionalno pismenostjo?

  • N Nezadovoljen

    Strinjam se, da je vštevanje "fiktivnega dohodka" neupravičeno. Dohodek je ali ga pa ni. Pika.

    Primer stanovanja, ki je podan, pravi, da je to mrtev kapital. Če je stanovanje prazno, je to res. Po enaki logiki je mrtev kapital tudi denar, ki leži na bančnem računu. Malo za šalo - predlog davčnemu organu - da tudi za ta mrtev kapital prične izračunavati "fiktivni dohodek", saj če bil bil naložen v delnice, bi lahko prinašal tudi do 10% letni donos. In ta naj se potem obdavči kot kapitalski dobiček. Upam, da kakšen birokrat na davčni ne bo bral tega.

    Sicer pa je prav, da se pri odmeri socialnih transferjev upošteva premoženje prosilca. V to pa nedvomno spada tudi mrtev kapital.

    • D DavidS

      Kako zdaj? Je torej po vašem mnenju upoštevanje fiktivnega dohodka neupravičeno, kot piše v prvem stavku, ali pravilno, kot piše v zadnjih dveh?

       

      Gre namreč za isto stvar.....fiktivni dohodek je zgolj mehanizem, preko katerega se premoženje upošteva pri dodelitvi socialnih transferjev.

    • z znalček

      Glej, izraz davek na fiktiven dohodek si je izmislil sestavljalec predloga, v resnici gre za upoštevanje premoženja pri socialnih trasferjih. In ja, v to se že sedaj upošteva tudi denar na bankah. Od obresti se pa itak plača še davek oziroma dohodnino.

    • D DavidS

      To, da se plača od obresti dohodnina, se mi niti ne zdi sporno....saj se tudi od plače plača dohodnina, pa se potem plača šteje v dohodke.

      Neumnost pri obrestih je ta, da se obresti štejejo kot dohodek, potem pa še enkrat kot fiktivni dohodek.....to je ena od neumnosti pri sami izvedbi....jih je še kar nekaj....in res je škoda, da so pravilno zamisel potem tako slabo izvedli.

       

  • o opazovalka

    danes mladi ugotavljajo, da nima smisla varčevati (če slučajno dobijo zaposlitev) , si kupiti stanovanje, hišo, ker si za svojo pridnost kaznovan pri otroškem dodatku, plačilu vrtca, raznih davkih. Zapraviti je treba vse, še tisto, kar nimaš. Žalostno. Dobro, da niso lastniku "sušilnice za sadje" dodelil kakšne socialne pomoči...

  • z znalček

    Po moje je to zgrešeno razmišljanje. Otroški dodatek je socialna kategorija in odvisen od prihodkov in premoženja. Premoženje je lahko pridobljeno z odrekanjem ali pa tudi ne. Je torej prav, da prejemata enak otroški dodatek dva z enakimi dohodki, če je eden podedoval še eno tovarnico, ali pa dobil v denacionalizaciji 10 stanovanj. Dobro, to je skrajni primer. Kje je potem meja, kaj naj se po vaše upšošteva. Recimo lepo stanovanje v Ljubljani, ki se ga z lahkoto oddaja. Če je tako stanovanje prazno, je to seveda davek na neumnost. Je pa res problem, če recimo podeduješ eno staro hišo v eni zabačeni vasi (ali mestu), ki se je ne da ne prodati ne oddati. Po možnosti je še spomeniško zaščitena, da je še podreti ne smeš.

    • h heizenberg

      Gre za to, da se obdavči dejanski dohodek in ne fiktivni. Itak bom za neoodano stanovanje plačal davek po 0,5 odstotni stopnji.

      Ne nazadnje od mamine smrti ni minilo niti eno leto in stanovanje je potrebno temeljitih posegov, da bo primerno za oddajo.

    • D DavidS

      Gre za to, da nekdo, ki ima dve stanovanji, ne potrebuje socialne pomoči.

    • h heizenberg

      Saj jo potemtakem tudi tisti z eno ne.

    • D DavidS

      Lahko na to gledate tudi tako....jaz sem pač mnenja, da ni smiselno človeka siliti v prodajo nepremičnine, v kateri živi, če pride v stisko......dokler seveda govorimo o nepremičnini, ki ima neko zmerno vrednost.....če ima eno nepremičnino, vredno pol milijona, je seveda ravno tako absurdno, da mu dajemo socialne transferje.

  • h heizenberg

    Mešate fiktivno in efektivno. Če oddajam stanovanje v najem, od tega odvedem davek, ker takrat lahko govorimo o efektivnem prihodku. Če bom stanovanje prodal, bom plačal spet plačal davek, ker bo šlo tudi v tem primeru za efektiven prihodek. Če pa je stanovanje prazno, takrat me bodo po novem obdavčili po 0,5 % stopnji... ker hoče država pobrati tudi tam, kjer ni nobenega dohodka. Ali pač: fiktiven, ki si ga je izmislila, da bi pobirala še na ta način in bi se ga dalo primerjati z davkom na izdihan zrak. se pravi: dvojna obdavčitev (0,5 % stopnja fiktivni dohodek). Ampak fiktivno je nekaj, česar ni...

    • D DavidS

      Da, fiktiven zato, ker ga ni. Namen tega fiktivnega dohodka je, da se ob dodelitvi socialnih transferjev upošteva tudi premoženje posameznika ali družine, ne pa samo njihovi dohodki.

       

      Še enkrat, ne more biti enako obravnavan nekdo brez premoženja in tisti z nekaj milijonov EUR vrednimi nepremičninami, če imata enake dejanske dohodke.

       

      Poleg tega mešate davke in socialne transferje....

    • l lanina

      nobeno premoženje se nebi smelo upoštevati, upošteva se zaslužek, od tega pa kdo kaj prihrani in ni prav, da se potem to upošteva 2-krat, nagrajujejo pa tiste, ki vse sproti zapravijo ali pa skrijejo in imajo doma

    • i isabella

      res je...zakaj bi nekdo, ki je nekaj prihranil imel npr. manj otroškega dodatka od tistega, ki vse zapravi, če imata npr. oba enake dohodke

      premoženje bi se moralo upoštevati le pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, za ostale transferje, kot je otroški dodatek, štipendija ipd., pa ne

    • i isabella

      DavidS, mislim, da ste izpostavili eno skrajnost...ljudje s tako velikim premoženjem ne zaprošajo za socialne transferje

    • D DavidS

      Saj ne rabimo iti v skrajnosti.....isti princip velja ob manjših številkah.

       

      Se vam zdi pošteno, da mora nekdo, ki dela za minimalno plačo, plačevati socialne transferje nekomu, ki ima 300.000 EUR vredno hišo, vikend na morju in 50.000 EUR na banki?

      In da, tudi ta oseba da vlogo za otroški dodatek in za subvencijo za vrtec, kar spada med socialne transferje.

       

      Tukaj nihče nikogar ne nagrajuje za trošenje denarja. Socialni transferji so namenjeni temu, da omogočimo vsaj približno normalno preživetje tistim socialno najšibkejšim. In če ste podobni osebi, ki sem jo omenil v drugem odstavku, in ste si privarčevali (ali podedovali) za razkošno hišo, vikend in lepo zalogo na banki, potem pač ne spadate med ljudi, ki potrebujejo denarno pomoč države.

    • h heizenberg
      Komentar je izbrisal avtor komentarja.
    • b buffon

      DavidS, nekdo , ki ima "300.000 EUR vredno hišo, vikend na morju in 50.000 EUR na banki", ima take dohodke, da presega cenzus za otr. dodatek...če pa je ostal brez službe ali se mu je OD drastično zmanjšal, bi po mojem moral dobiti ravno toliko, kot brezposelni , ki nima hiše...

    • D DavidS

      Zakaj bi imel ta človek visoke prihodke? Vse to je lahko podedoval, sam pa dela nekje za neko normalno plačo.

       

      Na koncu pa gre za stvar mnenja. Janez Novak dela cel mesec za minimalno plačo 600 EUR, živi pa v sobi pri starših. Od te plače odvaja davke. Vi ste pač mnenja, da je pravično, da Janez Novak plačuje socialne transferje za tega človeka z lepo hišo, vikendom in prihranki. Moje mnenje je, da to ni pravično.

  • D DavidS

    S stanovanjem lahko zaslužite. Najemnina, prodaja....

     

    Osnovna ideja je čisto prava. Če imamo dve družini, ki imata identične dohodke, ob tem pa ima ena družina še šest stanovanj, ki jih oddaja v najem, potem menda ne moreta biti obe deležni enakih socialnih transferjev?

    Oziroma, drugače rečeno, če ima nekdo za milijon ali dve nepremičnin, potem menda nima smisla, da mu država deli še socialne transferje, ker je brezposeln?

     

    Sama izvedba te ideje je sicer precej slaba, z veliko pomanjkljivostmi in nesmisli....ampak to, da se pri socialnih transferjih upošteva tudi premoženje, ne samo dohodki, je pa zame absolutno pravilno.