Predlagam, da imajo vse splošne smeri gimnazije v Sloveniji enoten predmetnik, kar zadeva predmete ter št. ur na teden posameznega predmeta. Sledili bi modelu v priponki. Menim, da je potrebno poenotiti splošno smer gimnazije zavoljo enakih možnosti in usvojenega znanja ter kompetenc.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 101/07 Odl.US, 36/08, 22/09 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/09 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/09 (64/09 popr., 65/09 popr.), 16/10 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/10 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/11, 34/11 Odl.US: U-I-205/10-23, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D) javno veljavne izobraževalne programe sprejema pristojni strokovni svet.
Gimnazijske izobraževalne programe pripravljajo strokovnjaki Zavoda RS za šolstvo, ki je po Navodilu o vodenju postopkov, priprave, posredovanja v sprejem in objave javno veljavnih izobraževalnih in vzgojnih programov (Uradni list RS, št. 5/11) tudi predlagatelj gradiva za obravnavo na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Drugi predlagatelji, ki želijo uvrstiti gradivo, npr. spremembo gimnazijskega programa, v obravnavo pristojnemu strokovnemu svetu, morajo svoj predlog posredovati Zavodu RS za šolstvo.
Po sprejemu izobraževalnega programa ali njegovih elementov ga strokovni svet predlaga v sprejem ministru za izobraževanje, ki ga nato objavi.
Če povzamemo, za vsebino izobraževalnih programov pri nas skrbijo strokovnjaki z določenih strokovnih področij. Menimo pa, da je s ponudbo izobraževalnih programov tako s področja gimnazijskega izobraževanja kot tudi poklicnega in strokovnega zagotovljena raznovrstnost, kakovost in izbirnost.
Takšen predmetnik, kot ga navajate imajo vse splošne gimnazije. Drugačen predmetnik je le v strokovnih gimnazijah (ekonomski, tehnični...).
Ni res. Gimnazija prejme samo maturitetni standard ur posameznih predmetov in maksimalno obremenjenost dijaka, koliko ur bo izvajala, pa je stvar posamezne gimnazije.
Predvsem bi bilo potrebno ukiniti razne ekonomske gimnazije.
Sicer pa sem za uvedbo t.i. kreditnega sistema gimnazijskega izobraževanja z večjo izbornostjo.
Seveda, to pa vsekakor. Tako ali tako imamo že preveč nezaposljivih ekonomistov, poleg tega pa ni neke gromozanske perspektive samo v tej smeri.
Ali lahko razložite, na kaj natančno mislite s svojo uvedbo?