Slovenščina na maturi
3205 OGLEDOV
9 KOMENTARJEV
Predlagam, da se slovenščina kot obvezni predmet na maturi deli na osnovno in na višjo raven.
- Na osnovni ravni bi bila snov iz jezika (slovnica, pravopis, pravorečje, kratka zgodovina jezika ipd.), književnosti (samo slovenska književnost) ter pisalo bi se spis na temo iz jezika in/ali književnosti.
- Na višji ravni bi bila snov iz jezika (slovnica, pravopis, pravorečje, skladnja, poglobljena zgodovina jezika, etimologija ipd.), književnosti (slovenska in svetovna književnost) ter pisal bi se esej na temo iz jezika in/ali književnosti.
Menim namreč, da bi morali razlikovati med tema ravnema, kajti slovenščina – sicer na mojo veliko žalost – ne zanima prav vseh srednješolcev in potrebno jim je omogočiti, da si sami izbirajo, katere predmete hočejo imeti na maturi. Poleg tega so lahko slaba stran trenutne ureditve (slovenščina samo na VR) težave za vpis na nadaljnji študij zaradi premalo točk, če ti npr. literatura oz. pisanje esejev ne gre ravno dobro, imaš pa talente na ostalih področjih.
Slovenščina - naš materni jezik
Andrejka Markočič Šušmelj,
(avtorica zapisa)
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika ugotavljam, da slovenščina kot materinščina ni več vrednota. Čemu bi obvladali materinščino, če jo govori le peščica ljudi?
Naj odgovorim z argumenti ZA slovenščino:
- slovenščina spada med 5 % jezikov na svetu, ki jih uporablja največ govorcev,
- govori jo okrog 2,5 milijona ljudi,
- je prvi zapisan slovanski jezik (to so znameniti Brižinski spomeniki),
- je narečno najbolj raznolik slovanski jezik (kar 50 narečij),
- eden redkih jezikov, ki ima dvojino (a ni lepo, ko rečemo: Midva se ljubiva. - torej sva par, ne množica),
- slovenščino se učijo na 60 univerzah po vsem svetu,
- slovenščina ima 28 glasov, 25 črk, 6 sklonov, 4 glagolske čase, 3 števila in 3 spole,
- slovenščina ima svojo pisavo slovenico (v rač. programih),
- prvič je bila slovenščina natisnjena v Trubarjevem Katekizmu leta 1550,
- kot 12. narod na svetu smo po zaslugi Jurija Dalmatina dobili prevod celotne Biblije v slovenščino,
- Prešeren je s svojimi deli dokazal, da je slovenščina bogat jezik,
- že od 19. stoletja dalje je slovenščina jezik znanosti,
- slovenščina je bila stoletja "lepilo" naroda - čeprav je bila prepovedana in se je v šolah ni smelo govoriti.
Prav z ohranitvijo jezika smo kljubovali tujim oblastem.
Naj nikoli ne zamre!!!
skladnjo bi dala na višjo raven? Skladnja je pa ja menda osnova? Kakšna bo pa slovenščina če bo vsak zamahnu z roko pa mu bo vseen če prov govori al pa narobe? Brez prave oblike in univerzalnosti. Kraji bodo še toliko bolj narečno nezdružljivi in težje se bomo med sabo razumel. Nek dober skupni temelj je pomemben da se lažjer razumemo med seboj.
Nikjer v mojem predlogu ni zapisano, da se skladnje ne bi učili od 1. do 4. letnika, kot se jo sedaj podrobneje učijo npr. v 3. letniku gimnazije. Glede skupnega temelja se strinjam.
Popolnoma se strin jam s prvim komentatorjem. Gimnazijska matura naj bi pokazala na dijakovo "ZRELOST" - in ne glede na slabe jezikovne vplive medijev, novinarjev, naglice, šolkskih testov namesto pisnih nalog ipd. - mora gimnazijski maturant slovenščino zelo dobro poznati. Ne nazadnje mu bo dobro poznavanje materinega jezika bistven o olajšalo učenje tujih jezikov - v razlago zakaj se tukaj ne bom spuščal, ker bi zmanjkalo prostora. Slovenščina nas je celotno znano zgodovino obvarovala kljub temu, da razen zadnjih sto let ni bilo nikoli uradni jezik.
Čuvajmo svoj zaklad - slovenski jezik in ga spoštujmio!
naivnež
Slovenski jezik bi še zmeraj lahko varovali in s tem, da srednješolcu ne bo treba leto dni konstantno piflati se književnosti – glede jezika ne rečem –, slovenščine ne bomo ničesar prikrajšali ali pa jo oskrunili. Pozitivne posledice pa so lahko zelo koristne, saj bi srednješolci bili bolj sproščeni. Tako bi se tudi razločilo med tistimi, ki dejansko imajo talent za slovenščino oz. jih to področje zanima, in tistimi, katerim ta predmet ne diši najbolj.
Velik ZA!
Pridružujem se absolutno proti.
Nivo znanja, ki ga predlagate na nižji stopnji, je po mojem nivo, ki bi ga moral obvladati osnovnošolec na koncu devetletke, ne pa gimnazijec na maturi.
Glede uveljavljanja osebnih preferenc do posameznega predmeta, je to le stvar osebnega hobija, ne pa teže predmetnika gimnazije. Le ta se ne more prilagajati posamezniku.
Če npr. gimnazijec želi nadaljevati študij na medicini, mora kljub temu v gimnaziji žuliti integrale in odvode, čeprav jih ne bo nikoli rabil.
Evanescence nikjer ne omenja, da se predlog navezuje samo na gimnazije.
Osebno menim, da je premalo interesa za slovenščino, čemur poleg ostalih dejavnikov najverjetneje botruje prisila in pa nekonstruktivnost profesorjev, česar z dodatnim pritiskom zagotovo ne bomo rešili. Raziskave so namreč pokazale, da smo v bralni pismenosti Slovenci pod povprečjem v primerjavi s preostalimi nacijami. Mislim, da bi bilo potrebno korenito spremeniti že sam odnos do slovenščine in odpraviti vse predsodke do nje.
Nikdar ne bom pozabil sošolca z gimnazije, ki je bil res strasten slovenist (zanimala ga je zgodovina slovenščine, pravopis, slovnica ... nemalokrat je popravljal celo profesorja ipd.), iz katerega pa so se vsi norčevali, češ da je "piflar" oz. s čim neki se ukvarja, saj to nikogar ne zanima. Na koncu je zaradi okolice ovrgel sanje, postati slovenist, in se vpisal na biotehniško fakulteto. In mislim, da to je takih primerov več, zlasti med današnjo mlado generacijo.
"Če npr. gimnazijec želi nadaljevati študij na medicini, mora kljub temu v gimnaziji žuliti integrale in odvode, čeprav jih ne bo nikoli rabil." – Ravno to je nesmisel! Zakaj bi se morali učiti neuporabnih stvari, če imajo že začrtano, kaj bi želeli študirati? Šolski sistem bi moral biti prilagodljiv posameznikovim talentom in željam, ne pa mu striči krila in ga posiljevati z nepomembnimi informacijami in faktografskimi dejstvi.
Abosolutno proti - smo v Sloveniji in raven slovenščine je že tako nizka in pada, zato ni prav, da se nivo v šolah še bolj spušča. Matura iz slovenščine kot je je minimalno, kar bi gimnazijci morali znati pokazati osebne preference na stran.
Jah raven slovenščine je pač taka kot je, zaradi vpliva narečij - polovica ljudi ne uporablja dvojine in rodilnika. Tale šolska slovenščina pa k temu prispeva raje z neko teorijo vsega mogočega in še posebej književnosti.
os&
6,7,7 ur slovenščine na teden v prvih treh razredih in le 4 ure matematike. Haha, ja, koristno... Raje naj se 300 od 1600 ur slovenščine v 9 letih nameni 2. tujemu jeziku...