11. 4. 2014
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Obstoječi predmetniki za osnovnošolski in srednješolski program predstavljajo strokovno argumentirano in premišljeno odločitev ter konsenz številnih priznanih strokovnjakov za posamezna predmetna področja ter sistem vzgoje in izobraževanja v splošnem. Predpisani predmetniki se v praksi osnovnih šol udejanjajo skozi predmete, ki so umeščeni v obvezni in razširjeni program, v gimnaziji pa poleg tega tudi skozi kroskurikularne vsebine in v programih obveznih izbirnih vsebin (OIV). Tako eni kot drugi imajo za ta namen predpisane, na Strokovnem svetu RS sprejete, učne načrte.
Z doseganjem ciljev in standardov, zapisanih v učnih načrtih, naj bi se učenci in dijaki usposobili za življenje in delo ter v ta namen pridobili vsa potrebna in koristna znanja. V času hitrih tehnoloških sprememb, v katerih živimo, bi morali učitelji za doseganje ciljev predmeta vključevati informacijsko tehnologijo v vsakodnevni pouk. Vsi posodobljeni osnovnošolski učni načrti imajo med didaktičnimi priporočili posebno poglavje Informacijska tehnologija, kjer je posebej zapisano, kako naj se v okviru predmeta razvijajo digitalne kompetence oz. znanje in veščine s področja računalništva.
Pouk, ki uresničuje cilje in upošteva priporočila zapisana v učnih načrtih osnovne in srednje šole, usposobi učence za uporabo tehnologije pri predmetu in za uporabo tehnologije v vsakdanjem življenju. Informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča in podpira različne pristope k poučevanju in učenju posameznih predmetov, kot tudi raziskovanje in reševanje avtentičnih problemov. Skoz različna predmetna področja učenci spoznajo različne možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (npr. kot sredstvo za razvoj pojmov, kot sredstvo za ustvarjanje, simuliranje, modeliranje, kot komunikacijsko sredstvo).
Strinjamo se z vami, da je potrebno učencem omogočiti razvijanje takšnih znanj, da se bodo v današnji družbi "znašli", vendar za to ne potrebujejo dodatnega predmeta, temveč pouk, ki bo uresničeval že zapisane cilje učnih načrtov in ob tem razvijal digitalne kompetence ter spodbujal funkcionalno rabo sodobnih tehnologij pri usvajanju vsebinskih ciljev predmetnih področij. Za to so učitelji deležni številnih strokovnih spopolnjevanj s strani različnih institucij, tudi Zavoda RS za šolstvo, Evropska komisija pa je za ta namen pripravila dokument, v katerem so digitalne kompetence podrobno opisane (Ferrari, 2013) in služijo učiteljem kot smernice pri načrtovanju pouka. Dodatno pa učenci in dijaki v okviru razširjenega programa osnovne in srednje šole lahko izberejo predmete s področja računalništva, npr. Urejanje besedil, Računalniška omrežja, Multimedija itd., kjer ta znanja in veščine lahko poglabljajo in nadgrajujejo.
Iz navedenih razlogov menimo, da ni potreb po uvedbi dodatnega predmeta računalništvo v programu osnovne in srednje šole, zato pobude ne podpiramo.